Kmete skrbi, da bodo ob najboljša zemljišča, v ponedeljek bo potekala javna obravnava

Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je v javni obravnavi, bo močno vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega na 35 mladih prevzemnikov kmetij. Kmete iz Spodnje Savinjske doline skrbi, da bodo primorani njivske površine spremeniti v travinje in da bo kmetovanje popolnoma onemogočeno. Pristojnemu ministrstvu bodo predlagali, da zadrži postopke za sprejem DPN-ja, dokler se ne opravijo sestanki z lastniki kmetijskih gospodarstev, ki izgubljajo kmetijska zemljišča. Pri pripravi DPN-ja pristojni namreč niso upoštevali pripomb kmetov. Javna obravnava bo potekala v ponedeljek, 19. januarja, v Žalcu.

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline so mnenja, da načrt gradnje suhih zadrževalnikov za zmanjšanje tamkajšnje poplavne ogroženosti predstavlja veliko tveganje za njihova kmetijska zemljišča in ogroža njihov obstoj. Kot je povedal kmet Klemen Šalej iz Drešinje vasi pri Žalcu, bo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini močno vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega na 35 mladih prevzemnikov kmetij. »Po moji oceni bo oškodovanih še 500 hektarjev zemljišč v okolici Ložnice, ki jih v predlogu DPN-ja niso omenili,« je dejal.

Spomnimo, proti koncu decembra so na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) javno razgrnili državni prostorski načrt (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini. Prestavili so tudi utemeljitev rešitve in predinvesticijsko zasnovo – načrtovane ureditve, ki segajo na območje sedmih občin, so trenutno ocenjene na 490 milijonov evrov. Minister je dejal, da absolutne poplavne varnosti žal ni, bi pa bilo na varnejšem 13.000 ljudi in 1.000 hektarjev kmetijskih površin. Slišati je sicer bilo, da bo treba »žrtvovati« nekaj najboljših kmetijskih površin, a so hkrati povedali, da so predvidena povračila škode in sanacijski načrti. 

Kmete skrbi, da bodo primorani njivske površine spremeniti v travinje in da bo kmetovanje popolnoma onemogočeno. Na tem območju imajo vsa kmetijska gospodarstva sklenjena pogodbena razmerja s kupci (mleko, meso, poljščine, hmelj) in jih skrbi, da ne bodo mogla več izpolnjevati prodajnih pogodb. Hkrati jih skrbijo tudi okoljske posledice – občasno poplavljanje najboljših kmetijskih zemljišč bo naneslo ostanke olj, mikroplastiko in odpadke iz gospodinjstev, kar bo vplivalo na kakovost tal in ekonomsko varnost kmetij.

Na nekaterih območjih so tla izrazito prodnata, zato obstaja tveganje, da bo talna voda vdrla v bližnje objekte. Kmet Rok Satler je opozoril, da bodo pridelki ter zemljišča ob prvi poplavi neuporabni. Posledica je zaprtje kmetijskih gospodarstev. DPN sicer predvideva nekatere sanacijske ukrepe, vendar na podlagi izkušenj drugih lokacij ti pridejo bistveno prepozno, v Celju šele po sedmih letih.

Pri pripravi DPN-ja niso upoštevali pripomb kmetov

Vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je povedal, da pri pripravi DPN-ja pristojni niso upoštevali pripomb kmetov. Ti so med drugim vztrajali, da naj se ukrepi za protipoplavno varnost urejajo vse od izvira do izliva Savinje z vsemi pritoki: »O ukrepih se odloča brez lastnikov kmetijskih zemljišč. Mi si želimo protipoplavne varnosti, vendar pričakujemo, da bo smotrna in učinkovita. Predlog DPN-ja pa se zdaj kljub obljubam osredotoča le na Spodnjo Savinjsko dolino,« je poudaril in opomnil, da trenutne rešitve pomenijo le protipoplavno zaščito Celja in Laškega, ne pa tudi njihovega območja. Poleg tega so v načrtovanih zadrževalnikih v Žalski občini črpališča pitne vode in vodovarstvena območja prve, druge in tretje kategorije. »Ne morem razumeti, da nekdo s takšno lahkoto tvega, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode iz pipe,« je bil ogorčen.

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline bodo pristojnemu ministrstvu predlagali, da zadrži postopke za sprejem DPN-ja, dokler se ne opravijo sestanki z lastniki kmetijskih gospodarstev, ki izgubljajo kmetijska zemljišča. Na sestankih bodo ponovno proučili tudi druge možnosti. MNVP mora prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov poiskati možnosti za nadomeščanje kmetijskih zemljišč. Pri sanacijskih ukrepih je treba upoštevati celotno zemljišče vsakega lastnika in ne zgolj tisti del, ki je v območju zadrževalnika. Nujno je treba uvesti sanacijske načrte za vse trajne nasade in hmeljišča, ne glede na površino in delež zemljišč ene kmetije v zadrževalnikih.

Kmetje prav tako zahtevajo, da se pripravi vpliv protipoplavnih ukrepov na posamezne kmetije že v okoljskem poročilu in ne šele kasneje. »Odkupne cene za zemljišča v tem delu Slovenije so okoli 10 evrov ali več na kvadratni meter, zato takšno ceno pričakujemo tudi za odkupe zemljišč za potrebe državnega prostorskega načrta,« je bil jasen Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), ki se bo aktivno vključevala v vse razprave in dejavnosti, povezane z gradnjo vodnih zadrževalnikov