Se svetu obeta nov »super El Niño« in kaj vremenski ekstrem prinaša v letih 2026 in 2027?

Ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) opozarja na vse večjo verjetnost razvoja močnega pojava, El Niño, ki bi lahko zaznamoval konec leta 2026 in začetek leta 2027. Ker naš planet v dotični naravni cikel vstopa z zgodovinsko visoko izhodiščno temperaturo, se strokovnjaki bojijo, da bi lahko bili vremenski ekstremi in njihove gospodarske posledice še izrazitejši kot v preteklosti.

Vremenoslovci in klimatologi po vsem svetu zvišujejo stopnjo pozornosti. Podatki namreč kažejo, da se v ekvatorialnem delu Tihega oceana ponovno vzpostavljajo pogoji za El Niño — naravni podnebni pojav, ki lahko povsem premeša globalne vremenske karte. Čeprav so napovedi še vedno stvar verjetnosti in negotovosti, nekateri modeli kažejo na možnost nastanka t. i. »super El Niña«, pojava izjemnih razsežnosti.

Nazadnje, ko je udaril tako močan El Niño, je terjal od 30 do 50 milijonov življenj, kar je takrat predstavljalo 3 do 4 odstotke celotnega svetovnega prebivalstva. Če bi ta delež preslikali na današnji čas, govorimo o ekvivalentu četrt milijarde (250 milijonov) ljudi. Super El Niño leta 1877 je sprožil sočasne hude suše v Indiji, na Kitajskem, v Braziliji in Vzhodni Afriki. Kmetijski pridelki so hkrati propadli na štirih celinah, uničujoča lakota pa je trajala polna tri leta. Raziskovalci ta dogodek pogosto označujejo za 'verjetno najhujšo okoljsko katastrofo, ki je kadarkoli doletela človeštvo'. Ti podatki in trditve zahtevajo kanček kontekstao:

• Število žrtev (50 milijonov): Klimatologi in zgodovinarji se strinjajo, da je t. i. »velika lakota« (1876–1878) po svetu terjala med 30 in 50 milijonov življenj.
• Odstotek prebivalstva (3–4 %): Leta 1877 je bilo na svetu približno 1,4 milijarde ljudi. 50 milijonov dejansko predstavlja okoli 3,5 % takratne populacije.
• Preslikava na danes (250 milijonov): Tudi ta izračun je točen. Gre pa zgolj za napoved in ne za dejstvo. 3,5 % današnjih 8 milijard prebivalcev znese približno 280 milijonov, zato je navedba »250 milijonov ekvivalenta« realna in korektna ocena.

🚨: The 2026 “Super El Niño” is projected to be the strongest in 150 years pic.twitter.com/uifb45kQil

— Curiosity (@CuriosityonX) May 17, 2026

Naravni cikel na segretem planetu

El Niño ni novost; gre za redni naravni cikel, ki se pojavi na vsakih nekaj let in prinaša toplejše površinske vode v Tihem oceanu. Vendar pa znanstveniki opozarjajo na ključno razliko tokratnega dogajanja: Zemlja se danes nahaja na bistveno višji temperaturni izhodiščni točki kot ob prejšnjih velikih dogodkih.

Kombinacija dolgoročnega trenda segrevanja ozračja in dodatne toplote, ki jo v sistem sprosti El Niño, je v preteklosti že poskrbela za podiranje globalnih temperaturnih rekordov. Znanstvenike skrbi, da bo ta »dvojni učinek« močno okrepil vremenske ekstreme v ranljivih regijah.

Od suš do poplav in kaj nam govori zgodovina?

Zadnji veliki »super El Niño« dogodki so za seboj pustili milijardne gospodarske škode. Zgodovinsko gledano ta pojav prinaša predvidljive, a uničujoče vzorce:

• Avstralija, Indonezija in deli jugovzhodne Azije se običajno soočijo s pomanjkanjem padavin, kar povečuje tveganje za katastrofalne gozdne požare in izpad kmetijskega pridelka.
• Na zahodnih obalah obeh Amerik, zlasti v Peruju, Ekvadorju in južnih delih ZDA, El Niño pogosto prinaša nadpovprečne količine padavin, ki sprožajo poplave in zemeljske plazove.
• Čeprav so neposredni vplivi El Niña v Evropi manj izraziti in pogosto prinašajo le spremenjene zračne tokove v zimskem času, nas njegove posledice vedno dosežejo posredno.

Udarec za denarnice in prehransko varnost

Za Slovenijo in Evropo bo ključnega pomena gospodarski vidik. Vremenski ekstremi v »žitnicah« sveta in regijah, kjer pridelujejo ključne surovine (od riža v Aziji do kave in kakava v Južni Ameriki ter Afriki), neizogibno vodijo v globalne pretrese dobavnih verig. Izpad pridelka na enem koncu sveta se hitro preslika v dvig cen hrane na policah naših trgovin.

Negotovost ostaja

Kljub zaskrbljujočim modelom znanstveniki poudarjajo pomembno dejstvo: dolgoročne napovedi niso absolutna gotovost. Moč in natančni globalni vplivi dogodka v letih 2026–2027 se še razvijajo in ostajajo pod strogim nadzorom satelitov in oceanografskih postaj. A ne glede na končno intenzivnost pojava je eno jasno – naravni podnebni cikel bo v kombinaciji z že tako segretim planetom nedvomno ena največjih in najpomembnejših vremenskih ter gospodarskih zgodb tega desetletja. Pripravljenost in prilagodljivost bosta zato na preizkušnji bolj kot kadarkoli prej.

Najhujši v zgodovini: 1997/98 in 2015/16

Zgodovina meritev beleži dva zloglasna »super« pojava El Niño, ki sta služila kot opozorilo za to, kar se lahko zgodi v prihodnje. Dogodek 1997/98 je bil prvi, ki so ga znanstveniki natančno spremljali s sateliti, povzročil pa je za več kot 30 milijard dolarjev škode in terjal okoli 23.000 življenj zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Dogodek 2015/16 pa se je zapisal v zgodovino kot »rušilec koral«, saj je zaradi pregretega oceana povzročil najhujše globalno beljenje koralnih grebenov dotlej.

Svetovni vremenski ekstremi

Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) uradni absolutni temperaturni rekord še vedno pripada Dolini smrti (Death Valley) v ZDA, kjer so 10. julija 1913 izmerili 56,7 °C. Medtem ko o natančnosti te stare meritve nekateri klimatologi dvomijo, so v zadnjem desetletju (leta 2020 in 2021) na istem mestu z modernimi instrumenti večkrat zanesljivo potrdili temperature nad 54 °C. Še bolj zgovoren pa je podatek, da je bilo zadnjih deset let (2014–2023) najtoplejših v celotni zgodovini instrumentalnih meritev, na kar je močno vplival prav ENSO cikel.

Slovenska poletja v zadnjih 35 letih: Od prijetne toplote do ekstremov in tropskih noči

Ko primerjamo poletja ob slovenski osamosvojitvi leta 1991 z današnjimi, je slika povsem drugačna. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) se Slovenija segreva hitreje od globalnega povprečja. Zaradi naše geografske lege in razgibanosti terena so podnebne spremembe tu še toliko bolj očitne.

Leto 2003 kot prelomna točka za Slovenijo

Prvi resen alarm za novo realnost slovenskih poletij je zazvonil leta 2003. To poletje se je vpisalo v zgodovino zaradi izjemnega, dolgotrajnega vročinskega vala in hude suše, ki je prizadela kmetijstvo po vsej državi. Tisto, kar se je takrat zdelo kot »ekstrem stoletja«, je v zadnjih letih postalo standard. Vročinski valovi so danes pogostejši, intenzivnejši in trajajo dlje kot v 90. letih prejšnjega stoletja.

Tropske noči in uvoz energije

Ena najbolj opaznih sprememb v zadnjih 35 letih je drastičen porast t. i. »tropskih noči«, ko se temperatura zraka niti ponoči ne spusti pod 20 °C. Če so bile te v začetku 90. let v notranjosti države (na primer v Ljubljani) prej izjema kot pravilo, so danes ob poletnih vročinskih valovih stalnica, kar močno vpliva na zdravje in počitek prebivalstva.

Segreto ozračje pa pomeni tudi več shranjene energije. Poletne nevihte so v 90. letih prinašale predvsem prepotreben dež in lokalno osvežitev, danes pa se redno razvijejo v silovita »super-celična« neurja. Več toplotne energije in vlage v zraku poganja uničujoč veter, točo velikih dimenzij in nalive.

Ekstremi zadnjega desetletja: Ogenj in voda

Zadnja leta najbolj slikovito prikazujejo to nihanje med ekstremi, ki nas čaka tudi ob morebitnem novem El Niñu. Poletje 2022 si bomo zapomnili po zgodovinski suši in katastrofalnih požarih na Goriškem Krasu. Samo leto kasneje, avgusta 2023, pa je država doživela povsem nasproten ekstrem v obliki najhujših poplav v zgodovini samostojne države. Slovenska poletja tako niso več le obdobja visokih temperatur, temveč čas najbolj intenzivnih in nepredvidljivih vremenskih pojavov.

Slovenija je v meteorološkem smislu pravi unikum, pogosto pa jo klimatologi označujejo kar za »Evropo v malem«. Zaradi svoje specifične lege in razgibanega reliefa je naše ozemlje izjemno dovzetno za hitre vremenske spremembe, prav tako pa se tukaj posledice globalnega segrevanja kažejo bistveno hitreje in bolj intenzivno kot v svetovnem povprečju. In glavni razlogi za to edinstvenost so geografski in fizikalni.

Stičišče štirih velikih pokrajin ima velik vpliv na vreme

Slovenija leži natanko na presečišču štirih velikih naravnih enot Evrope, od katerih vsaka prinaša povsem drugačen podnebni vpliv:

• Alpe (severozahod): Prinašajo hladne in sveže zračne mase.
• Sredozemlje (jugozahod): Prinaša topel in izjemno vlažen zrak.
• Panonska nižina (vzhod): Prinaša celinske vplive (ekstremna vročina poleti, hud mraz pozimi).
• Dinarsko gorstvo (Dinaridi na jugu): Predstavljajo gorsko pregrado, ki vpliva na gibanje zračnih tokov.

Bojišče in fronta zračnih mas

Zaradi zgoraj omenjene lege je slovensko nebo dobesedno »bojišče«. Ko hladen polarni zrak s severa trči ob topel, vlažen zrak z juga (iznad Jadranskega morja ali severne Afrike), se ustvari izjemna nestabilnost ozračja. Zato v Sloveniji pogosto beležimo zelo burne vremenske prehode, silovita »super-celična« neurja, velika temperaturna nihanja in debelo točo.

Morje in gore, stičišče orografskih padavin 

Eden najpomembnejših faktorjev je neposredna bližina toplega Jadranskega morja (zlasti Genovskega zaliva) in visokih gorskih pregrad, kot so Julijske Alpe in Dinaridi. Ko vlažen zrak z morja potuje proti celini, trči ob gore in se mora prisilno dvigniti. Pri dviganju se zrak ohlaja, vlaga v njem kondenzira in izpade v obliki obilnih padavin.

Zaradi tega tako imenovanega »orografskega« učinka je severozahodna Slovenija (dolina Soče, Julijske Alpe) eno najbolj namočenih območij v celotni Evropi, kar s seboj prinaša stalno tveganje za hudourniške poplave in plazove.

Zakaj se Slovenija segreva hitreje od povprečja?

Slovenija se segreva približno dvakrat hitreje od globalnega povprečja (od sredine 20. stoletja se je povprečna temperatura pri nas dvignila že za več kot 2°C). Razlog je v tem, da smo ujeti med dve globalni »podnebni vroči točki«:

• Alpe: Zaradi segrevanja snežna odeja hitreje izginja. Sneg običajno odbija sončne žarke nazaj v vesolje (albedo učinek). Ker ga je manj, temnejša tla vsrkajo več sončne energije, kar dodatno pospešuje segrevanje.
• Sredozemlje: Sredozemsko morje se segreva izjemno hitro, s tem pa se povečuje izhlapevanje. Bolj topel zrak lahko sprejme več vlage (za vsako stopinjo Celzija se kapaciteta vlage poveča za približno 7%), kar deluje kot pogonsko gorivo za vse močnejše in bolj uničujoče nalive.

Kotlinski relief in temperaturne inverzije

Posebnost slovenskega vremena je tudi naš razdrobljen, kotlinski in dolinski relief. Pozimi to vodi v pogoste temperaturne inverzije.

Hladen, težji zrak se kot jezero uleže na dno kotlin (npr. v Ljubljanski ali Celjski kotlini), medtem ko v višinah prevladuje toplejši zrak. To povzroča dolgotrajna obdobja megle, mraza in ujetega smoga v nižinah, medtem ko je v višjih legah sončno in topleje.

Podnebna loterija z visokimi vložki: Od fizikalnih modelov do nove strateške realnosti

Znanstveni konsenz o trenutnih vremenskih trendih sloni na neizprosnih zakonih termodinamike. Dejstvo, da globalni oceani že dalj časa beležijo nadpovprečne površinske temperature, pomeni, da je v podnebnem sistemu nakopičena presežna toplotna energija. Ko to energijo »odklene« in v atmosfero sprosti naravni mehanizem, kot je super El Niño, posledice niso več omejene zgolj na lokalne meteorološke anomalije, temveč delujejo kot multiplikatorji tveganja.

Fizika je tukaj jasna: po »Clausius-Clapeyronovi« enačbi lahko zrak z vsako stopinjo Celzija višje temperature sprejme in zadrži približno sedem odstotkov več vodne pare. Ta presežek vlage v ozračju predstavlja ogromen rezervoar latentne energije, ki ob sprostitvi prinaša silovitejše nalive, medtem ko ob odsotnosti padavin zaradi pospešenega izhlapevanja drastično poglablja suše.

Za Evropo in posredno tudi za Slovenijo slednja znanstvena realnost prinaša resno opozorilo. Ekstremni vremenski pojavi postajajo ključni dejavnik tveganja za makroekonomsko stabilnost. Ko vremenski ekstremi sočasno udarijo po globalnih žitnicah in motijo logistične poti, postane prilagajanje na podnebne spremembe vprašanje energetske stabilnosti, prehranske varnosti in dolgoročne nacionalne odpornosti. Narava je sicer čudovito lepa, vendar milosti, ne pozna.