Ko je govora o obrambni moči države, je treba na prvo mesto postaviti ljudi

Pred dnevom državnosti je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sklicalo novinarsko konferenco – poudarek je bil na aktualnih vprašanjih nacionalne varnosti in njene vloge pri nastanku slovenske države ter današnjih izzivih. »Okoli nas se veliko dogaja in ponovno so v ospredju nekateri vidiki nacionalne varnosti, zato se mi zdi prav, da naredimo nekaj primerjav leta 1991 s sedanjimi časi,« je dejal Janez Janša in ob tem obžaloval, da Lojze Peterle zaradi bolezni na dogodku ni bil prisoten. Predsednik prve demokratično izvoljene vlade bi namreč izpostavil, da takrat ni bilo pomembno zgolj to, da se obranimo, ampak tudi to, da država preživi.

»Če se bomo osamosvojili, bomo jedli travo, se je govorilo,« je spomnil takratni obrambni minister Janez Janša in izpostavil, da je bilo v pripravah na osamosvojitev veliko energije posvečene pripravam zalog in pripravam na situacijo, ko se dejansko lahko zaprejo številne logistične verige. »Igor Bavčar je vodil koordinacijo priprav konkretnih ukrepov, sestajali smo se z vodilnimi v slovenskem gospodarstvu,« je povedal Janša in dodal, da so jih gospodarstveniki v veliki meri prepričali, da stvar ni tako pesimistična, da se da shajati tudi brez jugoslovanskih trgov. »Naslednje leto, ko bo okrogla obletnica teh dogodkov, bi bilo prav, da predsednica države oz. tisti, ki so zadolženi za državna odlikovanja, kakšno medaljo pripnejo tudi tistim, ki so v tistem času skrbeli za to, da smo preživeli in obstali,« je poudaril Janša. Povedal je, da v slovenskih trgovinah ni zmanjkalo niti enega živila, nihče ni bil lačen, poskrbeli pa so tudi za 5.000 vojnih ujetnikov.

Koliko denarja porabiti, da bo Slovenija varna država?

Tudi pred osamosvojitvijo se je o tem razvila vroča debata, razprava o proračunu je po Janševih besedah potekala pet mesecev, opozicija pa je bila precej proti vsem sredstvom za obrambo. »Večje težave so imeli s tem, kako zagotoviti denar za lastno vojsko, za lastno obrambo, kot pa s tem, da bi še naprej plačevali jugoslovansko armado, za katero smo vsi vedeli, da bo v kratkem naš največji nasprotnik,« se je spominjal. Janša je povedal, da je šlo takrat za minimalna sredstva, kljub temu pa je danes slovenska obrambna moč na nižji ravni kot je bila pred slovensko osamosvojitvijo in tudi na nižji ravni kot je bila leta 1994, ko smo bili po oceni Janše vojaško najmočnejši. Janša je tudi spomnil, da je parlament pred kratkim sprejemal obrambno Resolucijo, v kateri je med drugim zaveza, da bo Slovenija do leta 2030 prišla na tri odstotke BDP-ja za obrambne potrebe in da bo v tem času zagotovila tudi do 10.000 vojakov in do 30.000 rezervistov. Vendar pa je predsednik stranke SDS opozoril, da nikjer niso zapisali, kako bomo prišli do tega števila. Slovenska vojska ima trenutno namreč okoli 6.000 vojakov in približno tisoč pripadnikov pogodbene rezerve. Kako bomo prišli od tisoč do 30.000? Odgovoru na to vprašanje se izogibajo tudi zato, ker se vsi izogibajo dilemi, ali ponovno vzpostaviti obvezno vojaško usposabljanje. »A brez usposabljanja ni rezervne vojske,« je opozoril Janša in poudaril, da brez ljudi tehnika prav nič ne pomaga.

Ko je govora o obrambni moči države, je treba na prvo mesto postaviti ljudi

Janša je ob tem tudi izdal motiv njegovega predloga tiskovne konference: »Da se slovenski odločevalci zamislijo – ob tem, ko se govori o silnih milijardah, ki naj bi se jih namenilo za obrambo – in postavijo na prvo mesto tisto, kar je ob govoru o obrambni moči države treba postaviti na prvo mesto – ljudi.« Dokler ta dilema ne bo razrešena, te milijarde ne bodo imele veliko učinka. Koliko bataljonskih skupin lahko zagotovimo za Nato, je drugotnega pomena, vojsko rabimo za potrebe po obrambi lastne domovine v primeru nevarnosti. »Odločevalci se morajo torej najprej vprašati, kako zagotoviti zadostno število za boj usposobljenih vojakov, šele nato koliko denarja rabimo, da bomo to suportirali,« je bil jasen Janša. Za primerjavo je navedel še nekaj številk. Ko je bila Slovenija, kar se tiče obrambne moči, najmočnejša, je obrambni proračun, preračunan na realno vrednost, leta 1994 znašal 1,7 odstotka BDP-ja, kar je po njegovih besedah takrat zneslo okoli 200 milijonov evrov. »Pod orožje smo lahko podpisali približno 50 tisoč pripadnikov,« je navedel Janša in primerjal, da se sedaj govori o dveh milijardah, imamo pa 7.000 ljudi, ki se jih lahko pokliče za obrambo domovine. »Ta diskrepanca je ogromna in stvari ne gredo v pravo smer,« je opozoril.

Po svetu divja vse več konfliktov, zato bi moralo biti vprašanje nacionalne varnosti primarnega pomena za odločevalce. Žal pa trenutna vlada išče zgolj izgovore, kako bi za obrambo zapravila čim manj in celo javno razglaša, da bo NATO poskušala ogoljufati.
Pred dnevom državnosti… pic.twitter.com/HQX0YaZRlK

— Janez Janša (@JJansaSDS) June 24, 2025

Janša je odgovoril tudi na nekatera aktualna vprašanja. Glede svojega komentarja – na X-u je namreč Trumpu sporočil: »Težka odločitev, a nujna. Bravo, gospod predsednik.« – je pojasnil, da Izrael skrbi predvsem za svojo lastno varnost, Združene države pa skrbijo predvsem za svoje lastne interese. »Res pa je, da se v veliki meri ti interesi pokrivajo tudi z našimi interesi in interesi Zahoda,« je dejal in dodal, da nam je v interesu, da režim, kakršen je iranski, ne pridobi jedrskega orožja. »Dan po tem, ko so se zgodili ti napadi, smo bili dlje od tretje svetovne vojne,« se Janša ni strinjal s komentarji, da smo po ameriškem napadu na pragu tretje svetovne vojne. Opozoril je na to, kaj lahko pomeni, če jedrsko orožje pride v roke režima, ki nima nobenih skrupul – niti do lastnega ljudstva. »To je režim, ki je v času malo pred našo osamosvojitvijo pobil 30.000 političnih zapornikov,« je navedel in dejal, da imajo tudi oni svoje Hude jame in Macesnove gorice. Postrelili so lastne politične zapornike. »In od takrat naprej so v Iranu usmrtili še 12 do 15.000 političnih zapornikov, vključno z ženskami, ki so jih na ulici našli z odkritim obrazom,« je še dodal in vprašal: »Mislite, da je jedrsko orožje v rokah iranskega režima nekaj, kar prispeva k naši varnosti, ali je to nekaj, kar zmanjšuje našo varnost? Na to vprašanje si je treba odgovoriti.«

Slovenija ni sposobna racionalno porabiti 5 odstotkov BDP-ja za obrambo

Glede vprašanja, kaj meni o tem, da naj bi Slovenija do leta 2035 dvignila obrambne izdatke na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, je odgovoril: »Mislim, da slovenska vojska ali pa slovenska država v stanju, kakršnem je zdaj, ni sposobna racionalno porabiti teh 5 odstotkov BDP-ja za obrambo.« Ko se je v parlamentu sprejemala omenjena obrambna resolucija, so na to opozorili. Še enkrat je izpostavil, da je zapisana neka številka, odločevalci bi želeli imeti 10.000 profesionalnih in 30.000 rezervnih vojakov, ne povedo pa, kako bi do tega prišli. »Od 7.000 do 40.000 je velika razlika,« je opozoril in dodal, da bi tisto, kar naj bi imeli leta 2035 v smislu obrambne moči v Evropi, rabili sedaj. Ker zdaj je tukaj grožnja. 

V času, ko je Rusija začela krepiti svoj vojaški sektor, so se sredstva v EU, namenjena obrambi, drastično zniževala. Evropa je februarja 2022, ko je Ruska federacija napadla Ukrajino, ugotovila, da ni sposobna nabrati niti milijon granat, kar je bilo na rusko-ukrajinski fronti porabljeno v enem mesecu. »To zdaj je gašenje požara, je pa tudi res, da čez deset let, leta 2035 situacija ne bo takšna,« je Janša razložil in napovedal, da bo po njegovem mnenju čez nekaj let prišlo do revizije tega sklepa, ki bo zdaj sprejet v vrhu Nata. Ugotovilo se bo, da nevarnost ni več takšna, da bi bila še potreba po 5 odstotkih. Opozoril je, da evropska ekonomija ne prenese hitrega prehoda na 5 odstotkov za obrambo na leto, saj to pomeni drastično krčenje sredstev za stvari, na katere so se Evropejci navadili. »Vlade, ki bi šle čez noč v tako drastično krčenje, naslednji dan ne bi bile več vlade,« je dejal in pripomnil, da ga preseneča, da pri nas ključni ljudje povedo v kamero, kako se bo goljufalo. »Vsi iščejo načine, kako bi se zadeve prodale volilnemu telesu, gre namreč za velike premike v strukturi javnih izdatkov. Nisem pa nikjer drugje slišal, da bi v kamero govorili, kako se bo goljufalo Nato,« je dejal in napovedal, da če komu, se bo zdaj slovenski vladi gledalo pod prste, kam bo šel denar. Dejal je še, da z velikim interesom pričakujejo jesensko razpravo o proračunu, še posebej jih zanima stališče edine vladne stranke s programom – Levice. »Bodo glasovali za proračun, za katerega pravijo, da je nekaj popolnoma nesprejemljivega?«