Ko se profesorji bojijo študentov

Delovno razmerje posameznega izrednega profesorja, docenta in predavatelja na slovenskih javnih univerzah je lahko neposredno odvisno od tega, kako njegovo pedagoško delo ocenjujejo študenti, ki jih sam ocenjuje na izpitih. V izogib morebitni negativni študentski oceni zaradi tega nekateri visokošolski učitelji študentom kljub izkazanemu neznanju sploh ne upajo več dati negativnih ocen.

Poznam kolega, ki že več let ni dal nobenemu študentu negativne ocene na izpitu, nam je dejala ena od docentk na Univerzi v Ljubljani. Posebej pri docentih in izrednih profesorjih opaža, da se jih en del dobesedno boji študentov oziroma se bojijo njihovih negativnih ocen, ki imajo zanje lahko hude posledice v postopkih habilitacije (pridobitev akademskega naziva oziroma izvolitev v naziv).

V javnosti ni splošno znano, da na primer docenti in izredni profesorji na fakultetah Univerze v Ljubljani (enako je tudi na Univerzi v Mariboru) niso zaposleni za nedoločen čas, pač pa imajo na njihovi matični fakulteti, kjer poučujejo, vsakih pet let reelekcijo. Senati fakultet jih vsakih pet let volijo v nazive (enako velja tudi za predavatelje in višje predavatelje), pri čemer ob morebitni neizvolitvi ne izgubijo zgolj naziva, pač pa tudi zaposlitev. Redni profesorji so »na varni strani«, saj imajo trajni naziv. Pred izvolitvijo v naziv (enak ali višji) kandidati potrebujejo tudi soglasje habilitacijske komisije univerze, razen za drugo izvolitev, ko je odločanje zgolj na ravni fakultete.

Kalvarija docentke

Toda pomemben del odločitve habilitacijske komisije univerze in senatov posameznih članic univerze so tudi ocene študentov o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev. Negativno mnenje študentov v postopku habilitacije (ocene izdelajo študentski sveti na fakultetah) sicer ne pomeni avtomatično tudi zavrnitve vloge kandidata za izvolitev v isti ali višji naziv, vendar k temu lahko bistveno prispeva. Zaradi svojega negotovega položaja pri zaposlitvi tako del docentov in izrednih profesorjev raje ne tvega zamere študentov; temu se skušajo izogniti tudi tako, da jim na izpitih enostavno pogledajo skozi prste. Tudi tistim, ki bi si nedvomno zaslužili negativno oceno. Tak sistem žal prispeva k zniževanju kriterijev znanja, s katerim se študenti lahko prebijejo do diplome.

O spornih postopkih in mešetarjenju preberite v nadaljevanju.