Sveti Marko – evangelist
Danes, 25. aprila, goduje sveti Marko, ki je napisal, če gledamo vrstni red, drugi evangelij v Svetem pismu. Sveti Marko se je rodil okoli leta 12 in naj bi umrl mučeniške smrti okoli leta 68 v Aleksandriji v Egiptu.
Sveti Marko naj bi svoj evangelij napisal po pričevanju apostola Petra. Prvi kristjani naj bi se zbirali v hiši njegove matere. Prav v tej hiši naj bi Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Tako se je lahko sveti Marko že zelo zgodaj seznanil s prvimi kristjani.
Leta 44 se je seznanil tudi z apostolom Pavlom, ki ga je spremljal na nekaterih njegovih potovanjih, v nekatere kraje pa je potoval s svetim Barnabom, svojim bratrancem. Ko je svetega Pavla spremljal v Rim, se je seznanil s svetim Petrom. Sveti Peter je na svetega Marka očitno naredil velik vtis, čeprav naj bi sveti Marko že v Kani Galilejski stregel na gostiji in bi torej moral Jezusa osebno poznati že od prej.
Svetega Marka štejemo za prvega misijonarja v Severni Afriki. V Aleksandriji je ustanovil krščansko skupnost. Ko je za nekaj časa odpotoval in se potem spet vrnil v Aleksandrijo, je od skupnosti, ki jo je tam ustanovil, ostalo bolj malo. Večina ljudi je bila usmerjenih proti krščanstvu, tako da so svetega Marka ubili in njegovo truplo zažgali, vendar njegovo truplo ni zgorelo, ampak so ga aleksandrijski kristjani pokopali v cerkvi.
Svetega Marka štejemo za prvega misijonarja v Severni Afriki.
O tem, kako so beneški pomorščaki leta 828 ukradli posmrtne ostanke svetega Marka iz takrat pretežno muslimanske Aleksandrije, govori posebna zgodba. Zgodba, ki je sicer nekoliko daljša, ima zanimivo posebnost: da bi se izognili islamskim carinikom, so posmrtne ostanke svetega Marka pokrili s svinjino, ki je muslimani ne jedo. Te relikvije svetega Marka so prepeljali v Benetke in njemu na čast zgradili mogočno baziliko svetega Marka, kjer se njegove relikvije nahajajo še danes.
Sveti Marko je zavetnik Benetk, pred baziliko svetega Marka se nahaja veličasten Trg svetega Marka, ki je že sam po sebi svojevrstna znamenitost Benetk – običajno je poln golobov, ki se dajo krmiti iz rok. Glavni atribut svetega Marka je krilati lev, ki se nahaja tudi v beneškem grbu.
Sveti Marko je upodobljen v mnogih umetniških delih. Upodobili so ga številni znani in manj znani slikarji, nemara je najbolj znana mojstrovina izpod čopiča Tintoretta.
Svetega Marka je ovekovečil celo naš največji pesnik, France Prešeren, in sicer v sonetu Vrba:
Mi mirno plavala bi moja barka;
pred ognjam dom, pred točo mi pšenico
bi bližnji sosed varoval — svet’ Marka.
Poleg Vrbe se cerkvi svetega Marka (v teh primerih tudi župniji) nahajata še v Markovcih pri Ptuju in v Kopru, pa verjetno še kje. Na Markovo, letos 26. aprila, je v teh dveh krajih še posebej veselo in živahno, saj se takrat obhaja Markova nedelja, ko se župljani spomnijo župnijskega zavetnika in ga po maši počastijo še s kakšnim kozarčkom in medenjakom.
Sveti Marko je zavetnik Benetk, Egipta, slikarjev na steklo, kmetov, notarjev, pisarjev, zidarjev; priprošnjik za dobro žetev in zoper točo, strelo, nenadno in nespokorjeno smrt.
Svetega Marka upodabljamo s krilatim levom in v drži, ko piše ali le drži svoj evangelij.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.