Ko znanost postane nezaželena: kako je država za 53.000 evrov naročila študijo – in jo nato skrila

Slovenija je plačala 53.000 evrov za obsežno strokovno analizo o prehrani, trajnosti in vplivu živil na okolje. Dokument je bil javno dostopen – a le kratek čas. Nato je brez pojasnila izginil s spletnih strani državnih institucij. Po neuradnih informacijah Dnevnika zato, ker so ugotovitve študije v temelju nasprotovale prevladujoči politični usmeritvi o »škodljivem mesu« in »problematični živinoreji«. Ugotovitve so za mnoge neprijetne.

Slovenci ne jemo preveč mesa

Eden ključnih zaključkov analize Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je jasen: povprečen Slovenec z uživanjem mesa ne presega priporočil za uravnoteženo prehrano. Študija celo opozarja, da so pri določenih starostnih skupinah prisotna tveganja za pomanjkanje beljakovin, železa in vitamina B12 – hranil, ki so v živalskih živilih naravno dobro zastopana.

To neposredno spodkopava tezo, ki jo že leta ponavljajo nekatere nevladne organizacije in aktivistične skupine: da je slovenska družba »zasvojena z mesom« in da je nujno radikalno zmanjšanje njegove porabe.

Podatki namreč kažejo drugače. Težava ni presežek, temveč neuravnoteženost prehrane in slabe prehranske navade, povezane predvsem s predelanimi izdelki, sladkorjem in pomanjkanjem kakovostnih lokalno pridelanih živil.

Krave niso glavni sovražnik podnebnih sprememb

Študija razbija tudi mit, da je živinoreja glavni krivec za podnebne spremembe v Sloveniji. Čeprav ima kmetijstvo vpliv na okolje, analiza pokaže, da slovenska živinoreja zaradi razpršene, večinoma ekstenzivne pridelave bistveno manj obremenjuje okolje kot industrijski sistemi v velikih državah.

Posebej je izpostavljeno dejstvo, da hrana, ki jo uporablja živina, veže ogljik in ohranja kulturno krajino, biotsko raznovrstnost ter poseljenost podeželja. Brez živinoreje bi se velik del teh površin zaraščal, kar bi imelo negativne okoljske in družbene posledice.

Realnost je tako precej bolj kompleksna od poenostavljenega slogana »manj mesa je rešitev planeta«.

Ko znanstveni rezultati postanejo politični problem

Zakaj je dokument izginil? Po informacijah Dnevnika so se nad ugotovitvami zgražale vplivne nevladne organizacije, ki v zadnjih letih sodelujejo pri oblikovanju prehranskih in okoljskih politik. Ker rezultati niso podpirali njihove ideološke usmeritve v smeri skoraj popolne rastlinske prehrane, naj bi se začeli pritiski na ministrstva.

Namesto da bi država stopila v bran stroki, se je odločila za tišino. Dokument ni bil javno demantiran. Nihče ni dokazal, da bi bil metodološko sporen. Preprosto je izginil. To odpira resno vprašanje: Ali v Sloveniji še vedno veljajo znanstvena dejstva ali pa veljajo le tista, ki so politično priročna?

DOKUMENT, KI GA NE BI SMELI BRATI

Država je plačala 53.000 evrov za strokovno analizo o hrani, nato pa jo čez noč izbrisala s spleta. Razlog? Znanstveni podatki niso ustrezali politični agendi o "škodljivem mesu" in "zlobni živinoreji".

Originalni dokument sem pridobil. (na… pic.twitter.com/bmTwjxitp7

— NAFO in the dark. (@farfara_k) February 1, 2026

Kdo bo odločal, kaj smemo jesti?

Primer razgalja trend, v katerem majhne, a dobro organizirane interesne skupine postopoma prevzemajo vpliv nad prehransko politiko, šolskimi jedilniki in javnimi priporočili. Ne na podlagi širšega znanstvenega konsenza, temveč na podlagi ideologije.

Ne gre za razpravo o tem, ali je vegetarijanstvo ali veganstvo legitimna osebna izbira. Gre za vprašanje, ali ima kdorkoli pravico vsiljevati enoten prehranski model celotni družbi in ob tem utišati stroko, ko ta pokaže drugačno sliko.

Primer razgalja trend, v katerem majhne, a dobro organizirane interesne skupine postopoma prevzemajo vpliv nad prehransko politiko, šolskimi jedilniki in javnimi priporočili. Ne na podlagi širšega znanstvenega konsenza, temveč na podlagi ideologije.

Demokracija ne more temeljiti na cenzuri

Če država naroči raziskavo, jo mora tudi objaviti – ne glede na to, komu so rezultati všeč in komu ne. Skrivanje dokumentov, plačanih z javnim denarjem, pomeni neposreden udarec transparentnosti in zaupanja v institucije. Še huje: pomeni, da politika postaja urednik znanstvene resnice. To je pot, ki vodi stran od demokracije.

Ne gre za meso. Ne gre za krave. Gre za vprašanje, ali bomo v Sloveniji še smeli razpravljati na podlagi dejstev ali pa bomo morali sprejeti resnico, ki jo odobrijo aktivisti v ozadju.

Če danes dovolimo cenzuro znanosti pri prehrani, kaj bo naslednje? Svoboda se redko izgubi čez noč. Izgublja se po korakih. In ta primer je eden izmed njih.