Komu koristi napad na tankerja v Omanskem zalivu?
V minulih tednih se je v Omanskem zalivu, ki je strateško pomembna ladijska pot, saj gre čezenj tretjina svetovne nafte, zgodilo več napadov na tankerje. Včeraj sta bila domnevno s torpedom ali morsko mino napadena norveški in japonski tanker, eden natovorjen z nafto, drugi z matanolom. Diplomate in naftne posrednike nova kriza skrbi. Kdo ima od napada koristi?
Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.
Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.
ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.
Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.
Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.
Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.
Iran in Perzijski zaliv
Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.
Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.
ZDA in Iran
ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.
Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.
Se Iranu res splača igrati z ognjem?
Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.
Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.
Zadnje objave
Slovenska zunanja politika je po oceni Kajzerja na dobri poti
9. 6. 2026 ob 19:17
Aneksi, laži in nevarni odpadki – bo šef Darsa prevzel odgovornost?
9. 6. 2026 ob 14:40
Konec Golobovega »sindikalnega socializma« in reševalna misija Janševe vlade
9. 6. 2026 ob 13:52
Sprejemanje odločitev in odgovornosti
9. 6. 2026 ob 12:00
Bo Janševa vlada zagrizla v najtrši oreh – subvencije?
9. 6. 2026 ob 11:53
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Rojstvo terorizma za 21. stoletje (7. del): Povodi za napad 11. septembra
9. 6. 2026 ob 9:00
Obletnice
9. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.