Konec meke za migrante na Danskem: za socialno pomoč bodo morali delati. Fajonova zaskrbljena

Uredništvo
Danska socialdemokratska stranka je ta teden sprejela nov zakon, ki pomeni nadaljevanje politike, ki ravno ne spodbuja prihoda migrantov na Dansko. Nov zakon tako od migrantov, ki prejemajo socialno pomoč na Danskem, zahteva, da opravijo 37 ur javnih del na teden. Le na takšen način bodo socialno pomoč lahko obdržali.

Primer Danske je zanimiv, ker spremembe že od leta 2019 uvaja ravno socialdemokratska stranka pod vodstvom premierke Mette Frederiksen. Ta ima na Danskem precej drugačna stališča od slovenski Socialnih demokratov, na kar je s svojim tvitom opozorila tudi predsednica SD Tanja Fajon.

V prispevku opozarjamo tudi na vse več prošenj za dodelitev denarne pomoči v Sloveniji, kar bo verjetno pomenilo, da se bomo kmalu soočili z vprašanjem ali slediti danskemu modelu.

Danska vlada je v torek sporočila, da bodo morali migranti na Danskem, če bodo želi prejemati socialno pomoč, opraviti najmanj 37 ur raznih javnih del na teden. Danska vlada je načrt zasnovala zato, da pomaga migrantom pri asimilaciji v družbo.

Vlada želi uvesti novo delovno logiko, kjer so ljudje dolžni prispevati in biti koristni. Če ne najdejo redne zaposlitve, pa bodo po novem morali delati za socialno pomoč. Takšen zakon je sprejela danska vlada, v kateri ima glavno besedo socialdemokratska stranka. "Preveč let smo številnim delali medvedjo uslugo, ko od njih nismo zahtevali ničesar," je dejala danska premierka,

Novo pravilo bo najprej veljalo za tiste, ki so socialno pomoč prejemali tri do štiri leta, niso pa dosegli določene stopnje šolanja in znanja danskega jezika. Njihova delovna obveznost bo najmanj 37 ur na teden. Po podatkih danske vlade šest od desetih žensk z Bližnjega vzhoda, severne Afrike in Turčije ni del danskega trga dela. Načrt zato predvideva, da naj bi na trg dela vključili 20.000 ljudi, tako da bi jim s pomočjo uradov lokalne uprave poiskali eno od oblik dela.

Šlo bi za delo na plaži, pobiranje cigaretnih ogorkov ali plastike, pomoč pri reševanju različnih nalog v podjetju. Danska vlada si namreč želi, da bi priseljenci šli od doma in delali.

Premierka in voditeljica danskih Socialnih demokratov Mette Frederiksen za razliko od svoje slovenske kolegice Tanje Fajon meni, da je prav, da migranti, ki ne delajo, dobivajo pa socialne transferje, družbi tudi kaj vrnejo.


Migracije in integracija sta postali ključni temi za volivce na Danskem, ki že ima eno najstrožjih politik priseljevanja v Evropi. Po uradnih statistikah je 11 odstotkov od 5,8 milijona prebivalcev Danske priseljencev, 58 odstotkov od teh pa je državljanov države, ki jo Danska uvršča med "nezahodne". Zato si je sedanja danska vlada pod vodstvom socialdemokratske stranke, ki je na oblasti od leta 2019, že pred časom zastavila tudi cilj nič prošenj za azil. Od 1. januarja do 31. julija letos jih je Danska prejela le 851.

Kaj pa pri nas?


Samo leta 2019 se je v Slovenijo priselilo 15.335 tujcev iz držav nečlanic EU, velika večina z Balkana. Skoraj 8 tisoč od teh je v Sloveniji vložilo vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Gre večinoma za otroke, pa tudi žene, ki so jih tuji delavci v Sloveniji prijavili po zakonski možnosti združevanja družin. S tem pa si pridobijo pravice do slovenskih socialnih transferjev. Slednje sovpada s skokovitim naraščanjem prejemnikov denarne socialne pomoči. Kljub rekordno nizki brezposelnosti in gospodarski rasti je teh skoraj petnajst tisoč več kot leta 2018 in sicer 110 tisoč. Registrirano brezposelnih je v Slovenij trenutno manj kot 70 tisoč.

Predsednica stranke SD Tanja Fajon je kljub tem podatkom že sporočila, da se s takšno politiko ne strinja. Fajonova je na zaskrbljenost glede danskega predloga že opozorila v internih razpravah, podprla pa je tudi napore Evropske komisije, ki preučuje, ali so danski ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo.

Socialni demokrati so leta 2016 na svoji spletni strani in v sporočilu za javnost zapisali, da pozivajo k »oblikovanju kakovostnih in celostnih politik integracije v Sloveniji, ki se bodo oblikovale in izvajale s pomočjo koordinacije vseh pristojnih ministrstev: od notranjega in zunanjega preko socialnega, gospodarskega in ministrstva za izobraževanje.« Danski primer je zagotovo eden izmed takšnih, ki pomenijo celostno politiko integracije, ob tem pa imajo z migranti že veliko izkušenj.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Če narediš prekršek, si zanj odgovoren – po novem spet malo manj
  • 10. 02. 2026
Evropski poslanci potrdili podlage za vračanje migrantov v varne tretje države
  • 11. 02. 2026
mdtg3_evropskiparlament-glasovanjemigracije.jpg
Slovenija bo v solidarnostni sklad EU na področju migracij prispevala »pravični delež«
  • 10. 12. 2025