Korak bližje pokrajinam: po optimističnem scenariju že čez dobri dve leti

Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je v parlament prinesla zadnji rezultat opravljenega dela: 370 stranski osnutek zbornika, ki predvideva, da bo Slovenija pokrajine po principu 10 + 2 uvedla do začetka leta 2023.

Znotraj skupine potrjeni osnutek pokrajinske zakonodaje občine deli na deset pokrajin; na Dolenjsko-belokranjsko (15 občin), Gorenjsko (18 občin), Goriško (13 občin), Savinjsko (21 občin), Koroško-šaleško (22 občin), Osrednjeslovensko (33 občin), Pomursko (27 občin), Primorsko-notranjsko (11 občin), Štajersko (40 občin), Zasavsko-posavsko (10 občin) ter na Ljubljano in Maribor kot pokrajini s posebnim statusom.

S polnimi pljuči naj bi pokrajine predvidoma zaživele do leta 2030

Dokončno naj bi vse predvidene naloge na pokrajine prenesli do leta 2030, in sicer postopoma, hkrati pa bi postopoma pridobivali tudi finančne vire za financiranje pokrajin, ki bodo dolgoročno verjetno dobile nekakšne lastne davke in povprečnino. Pile bi namreč pravne osebe javnega prava, ki bi bile premoženjsko in finančno avtonomne.

Prvotna vzpostavitev pokrajin bi stala 176 milijonov evrov, dokončen prenos vseh predvidenih nalog, ki bi se na pokrajine prenesle v sedmih letih, pa bi znašal 1,4 milijarde evrov. Zaradi uvedbe pokrajin naj ne bi prišlo do povečevanja obsega javnega financiranja, temveč bi se s prenosom nalog in pristojnosti na pokrajine prenesla tudi sredstva za financiranje teh nalog. Strokovna skupina je pri oceni stroškov izhajala iz lanskega proračuna upravnih enot. Je pa predlagala, da bi proračun izhajal iz realnih stroškov posameznih storitev, ne na preteklih stroških, kot velja pri občinah.

Ker še ni jasno, kako bi se politična moč razporedila po pokrajinah in kje bi se posamezni interesi oblikovali, je vzpostavitev pokrajin tudi politično tvegan proces. Kot je za Domovino pojasnil dr. Boštjan Brezovnik, vodja strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, bi bili neposredno voljeni predsedniki pokrajin, po enakem sistemu kot pri volitvah v občinske svete, pa bi se volili tudi pokrajinski sveti. Svet županov pa bi deloval kot posvetovalno telo.

Katere pristojnosti bi imele pokrajine?

»Temeljni namen in cilj uvedbe pokrajin je učinkovito in pregledno upravljanje za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo in zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja,« navaja osnutek zbornika Pokrajine v Sloveniji, ki predstavlja osnutke pokrajinske zakonodaje in natančno opredeljuje pristojnosti, naloge, financiranje in druge podrobnosti vzpostavitve in upravljanja pokrajin. Te so zastavljene kot funkcionalne enote, namenjene decentraliziranemu upravljanju, ki bi svoje naloge opravljale samostojno. Pokrajine bi opravljale tri temeljne funkcije javne uprave, in sicer: regulatorno (oblastno), pospeševalno in servisno.

Delovna področja izvirnih nalog pokrajine so opredeljena na področjih regionalnega razvoja gospodarstva in energije, okolja, prostora, prometa, kmetijstva in gozdarstva, šolstva in športa, visokega šolstva in znanosti, področju kulture, zdravja, dela, družine in socialnih zadev, zaščite in reševanja, navaja osnutek zbornika. Ena pomembnejših nalog je tudi izvajanje regionalne razvojne politike pa tudi uspešnejše črpanje evropskih sredstev.

V javno razpravo

Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je osnutek svežnja pokrajinske zakonodaje konec prejšnjega tedna potrdila in državnemu svetu predlagala razpis najmanj 90-dnevne javne razprave, ki bi potekala hkrati z razpravo o osnutkih zakonov po občinah.  V razpravi naj bi zainteresirana javnost podala pripombe in predloge za spremembe in dopolnila, hkrati pa tudi odziv občinskih svetov vseh slovenskih občin.

Strokovna skupina bo po tem pripravila končne predloge, ki jih bo posredovala Državnemu svetu v razpravo in odločitev o tem, ali bodo kot predlogi zakonov poslani v državni zbor.

https://youtu.be/Q-jVqMgHryM