Korak bližje vrnitvi v čase državnega vzgojnega monopola: Državni zbor podprl zmanjšanje financiranja nedržavnim šolam

Poslanci so potrdili zakonski predlog ministrstva, da država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financira 100-odstotno, razširjeni program (t.j. podaljšano varstvo, dopolnilni in dodatni pouk itd.) pa ne.

Za novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje je glasovalo 42 poslancev, proti pa je bilo 36 poslancev.

Za novelo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali v LMŠ, SD, DeSUS in SAB, pa tudi v Levici, kjer sicer foruma nista prijavila dva poslanca. Proti so glasovali v SDS, NSi in SNS, medtem ko so se v SMC glasovanja vzdržali. Poslanca manjšin sta glasovala za.

Opozicija in SMC na strani ustavno varovanih pravic

"Če namreč zakonodajalec v štirih letih in pol ni sposoben spremeniti enega preprostega člena in uresničiti odločbo ustavnega sodišča, potem imamo problem pravne države," je dejal. Poslance je pozval, naj zakon zavrnejo, nato pa skupaj pripravijo zakon, ki bo sprejemljiv za vse, je v Državnem zboru povedal poslanec NSi Jožef Horvat.


Tomaž Lisec iz največje opozicijske stranke SDS je opozoril, da bo predlog zasebnim šolam zmanjšal sredstva in poslabšal njihov položaj, s čimer bo izključno "zaradi ideologije levega političnega pola" povzročena nova diskriminacija. Opozoril je, da sta tako služba vlade za zakonodajo kot zakonodajno-pravna služba DZ opozorili na ustavno spornost predloga, prav tako do zdaj noben vidni pravnik ni javno zatrdil, da bi z njim primerno izpolnjevali odločbo ustavnega sodišča.

Nevarno rušenje ustavne demokracije v Sloveniji

Poslanec vladne LMŠ Aljaž Kovačič je v Državnem zboru dejal, da odločba le ni tako enostavna in jasna, kot se zdi, kajti "če bi bila, bi imeli vsi enako mnenje in bi bila zadeva že rešena". V LMŠ po njegovih besedah verjamejo ministru Pikalu, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča in jo bo "brez slabe vesti" podprl. Maša Kociper (SAB) je tudi izrazila podporo zakonu in celo podvomila v smiselnost obstoja Ustavnega sodišča. Dejala je ""ali si res želimo, da o najpomembnejših družbenih vprašanjih odloča ustavno sodišče oziroma devet ljudi". Podpornike zakona namreč skrbi, da bo vložena nova ustavna presoja, ki jim bo naložila bolj definirano ureditev pravice do izobraževanja.

Zanimivo pa naš premier Šarec to celo pričakuje. Včeraj je namreč izrazil obžalovanje, da poslanskim skupinam ni uspelo doseči kompromisa o financiranju zasebnih šol, in izrazil pričakovanje, da bo rešitev, če bo sprejeta, deležna nove ustavne presoje.

Civilna iniciativa Združeni starši nadaljuje z delom

Za Domovina.je je podal izjavo tudi predstavnik civilne inicative Združeni starši Marko Balažic: