Kučan in Kitajci za svetovni mir po isti revolucionarni logiki

Foto: Profimedia.si


Ob prihajajoči obletnici ruskega napada na Ukrajino je bila slovenska medijska krajina deležna še enega pisma leve politično profesorske sfere, ki bi si želela zaustavitve vojne v Ukrajini. V pismu podpisniki in podpisnice sicer priznajo, da ima Ukrajina pravico do obrambe, ampak obenem izražajo pričakovanja od EU in NATO držav, da sedejo za mizo z Rusijo ter za vsako ceno sklenejo mir.

Preden preidemo na vsebino tega pisma, se za trenutek ustavimo že ob samem konceptu javnega pisma, kjer serija levih nekdanjih politikov, kot so Kučan, Türk in Juri ter akademiki, kot so Spomenka Hribar, Štrajn, Rizman, Pejovnik itd., od svetovnih velesil v velelniku stvari pričakujejo, želijo in celo zapišejo: "Vlade držav Evropske unije, zveze Nato, Združenih držav Amerike in Ruske federacije nimate mandata za vojno!" Enako ukazovalno pričakovanje pa izražajo v medijskem zakulisju ob objavi svojega pamfleta.

Z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh podpisanih: Vse lepo in prav, izrazili ste svoje mnenje, ki pa je v resnici mednarodno brezpredmetno. Z izjemo fosiliziranih komunikacijskih kanalov, ki jih imate do aktualne oblasti. Temu je takšno pismo tudi edinole namenjeno – posredni notranji legitimaciji zunanje politike, ki jo imamo in si želi na temo vojne v Ukrajini sedeti nekje med jedrno Evropo in domačijskimi parcialnimi interesi. Morda je pa prišel čas, da podpisniki pokažejo moč teh paricalnih interesov in ruskih odlikovanj iz preteklih desetletij ter takšen pamflet podprejo z dejanji – morda obisk pri Putinu ali pa organizacija mirovnega posveta? Papir prenese veliko velelnikov in pričakovanj, realizacija pa terja še nekaj dela.
Z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh podpisanih: Vse lepo in prav, izrazili ste svoje mnenje, ki pa je v resnici mednarodno brezpredmetno. Z izjemo fosiliziranih komunikacijskih kanalov, ki jih imate do aktualne oblasti.

Vsebina in namigi v tem besedilu pa so zanimivo podobni dikciji, ki jo je postavila Kitajska na zadnji münchenski varnostni konferenci, kjer je bil očiten namen postaviti ločnico med ZDA in Evropo. "Zlasti naši prijatelji v Evropi morajo mirno razmisliti o tem, kako si je treba prizadevati za zaustavitev vojne, kakšen okvir je treba vzpostaviti, da se v Evropi vzpostavi trajni mir, kakšno vlogo mora imeti Evropa, da bi pokazala svojo strateško avtonomijo," je dejal Wang, prvi mož kitajske zunanje politike.

Na drugi strani pa smo lahko v pismu za mir prebrali: "Od vlad držav EU zahtevamo, da vzpostavijo novo, dolgoročno evropsko varnostno arhitekturo, ki bo izraz strateških interesov evropskih držav za njihovo aktivnejšo vlogo v svetu. Temeljiti mora na suverenosti, enakopravnosti in ob upoštevanju varnostnih interesov vseh držav. Tudi Rusije, ki ostaja, takšna ali drugačna, soseda EU tudi v prihodnje."

No, trenutna soseda Rusija je država, ki krši dolg seznam mednarodnopravnih določil in je obtožena vojnih zločinov med svojo "posebno operacijo". Vendar to ni pomembno, ko gre za parcialne interese. Kot je že zapisal novinar Dela v Bruslju, kolega Žerjavič: "Žal podpisniki, med drugim, niti z besedo ne omenjajo kaznovanja odgovornih v Moskvi na čelu s Putinom za zločin agresije in vojnih zločinov, ki jih zakrivijo tako rekoč vsak dan in ne kažejo nobenega znamenja, da se bodo ustavili (če ne bodo ustavljeni)."
Konceptualno pa je gotovo povedno, da si naša leva elita 20. stoletja in kitajska šola diplomacije delita isti temeljni manever: zamenjave vzroka in posledice.

Konceptualno pa je gotovo povedno, da si naša leva elita 20. stoletja in kitajska šola diplomacije delita isti temeljni manever: zamenjave vzroka in posledice. Ukrajina je bila napadena in se ima pravico braniti. Ter zahtevati lastno teritorialno celovitost. Sedaj razlagati potrebo po miru, kot da je napad Rusije neko naravno neizogibno dejstvo, ki ga pač moramo sprejeti, je sprevrženo postavljanje okvirja pogovoru. Če ga sprejmemo, ni drugega možnega izida, kot delitev Ukrajine in dosega parcialnih ciljev Rusije.

Pisci pisma celo uvodoma omenjajo, da se po njihovem mnenju evropski državniki, tako kot v prvi svetovni vojni, kot mesečniki prepuščajo toku, ki vodi v morebitno novo svetovno vojno. Popuščanje agresorju s ciljem miru je temeljno sporočilo omenjenega pisma in spominja na napake, ki so bile storjene pred drugo svetovno vojno. Napake, ki so na koncu omogočile obstoj železne zavese in totalitarnega režima čez polovico Evrope.

Ampak pisci tega pisma bi o tem znali povedati veliko več, kot pisec teh besed. Samo vprašanje, s kakšne perspektive.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike