Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih

Intervju s preizkušenim primorskim duhovnikom Bogdanom Vidmarjem je pravi odgovor na praznovanje Velike noči

Gost Intervjuja ob veliki noči je škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici, primorski duhovnik Bogdan Vidmar. Z voditeljem sta se uvodoma dotaknila korenin krščanstva na Goriškem, ki zaradi bližine Ogleja segajo v čas nekaj desetletij po Jezusovi smrti. Gost ugotavlja, da v zasnovi EPK-ja krščanska kulturna dediščina v Gorici, na Sv. Gori, v Čedadu in Ogleju sploh ni bila omenjena. Vendar se tematika, povezana s krščanstvom, prepleta z vsebino številnih dogodkov. Iztočnica pogovora je bila nedavna odmevna konferenca slovenskih in italijanskih zgodovinarjev v Novi Gorici na pobudo novogoriškega podžupana Antona Hareja ter ob podpori g. Vidmarja. Na konferenci se je oblikovala hvalevredna čezmejna pobuda za pokop žrtev povojnih pomorov iz Gorice in okolice, ki so jih zagrešile komunistične oblasti. Ostanki kakih 900 žrtev še ležijo po kraških breznih, pokop bi bil trajen prispevek k sožitju med narodoma in končno tudi pomemben prispevek h kulturi. Zaman namreč govorimo o visoki kulturi in pripravljamo koncerte na eksotičnih krajih, če ne poskrbimo za njene temelje. In eden od teh je gotovo spoštljiv odnos do pokojnih.

Zanimanje za zamolčano preteklost ga je vodilo tudi na pot tragičnega konca velikega primorskega duhovnika in narodnega buditelja Filipa Terčelja, ki so ga preganjali fašisti, potem pa januarja leta 1946 v Davči na Gorenjskem umorili komunisti. V nadaljevanju g. Vidmar govori o duhovnem življenju na Goriškem, o manjšini, ki je živa in vztrajna ter daje upanje za prihodnost. Bogdan Vidmar je bil velik nasprotnik gradnje ogromne igralnice na Goriškem pred leti, saj igralništvo po njegovem mnenju družbi prinaša veliko več slabega kot dobrega. Z voditeljem se dotakneta tudi skoraj zamolčane božje poti v Porčinju v Beneški Sloveniji. Tudi tam se je prikazala Marija, a ker gre za kraje, kjer se govori slovensko, je to prikazovanje ostalo v senci.

Ob koncu Bogdan Vidmar govori še o svoji težki bolezni, s katero se spopada zadnje leto. Ob negotovosti in veliki želji po ozdravitvi je, kot pravi, Bogu hvaležen za preizkušnjo, saj je prav zaradi tega bremena duhovno napredoval. Gledalcem podeli velikonočni blagoslov v prispodobi olja v svetilki. Olje predstavlja dobra dela, svetloba pa je zunanji izraz tega. Skrbeti moramo, da nam olja ne zmanjka, je zaključil g. Vidmar.