Leva opozicija in novinarji delijo mnenje o medijski situaciji v Sloveniji ter obsojajo vlado, ki misli drugače

Vir foto: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko Janševa vlada svojo pozornost usmerja v reševanje koronavirusne krize, so Janševi stari nasprotniki proti njej odprli mednarodno fronto, češ da nova oblast zatira medijsko svobodo in neodvisnost v Sloveniji.

Urad vlade za komuniciranje se je branil s pismom Svetu Evrope, v katerem je predstavil svoje videnje razvoja medijske krajine od osamosvojitve Slovenije naprej.

Kot je pokazala današnja razprava na izredni seji odborov za zunanjo politiko in za kulturo, so prevladujoči del slovenskih medijev in nova leva politična opozicija enotni v oceni, da dokument blati ugled države ter sramoti profesionalno novinarstvo v slovenskem in evropskem medijskem prostoru.

A sklepi, ki govorijo o politično motiviranem vladnem pogromu nad mediji, svobodo govora in demokratično javnostjo ter nujnem opravičilu vlade Svetu Evrope, niso bili sprejeti. Predsedujoča Violeta Tomić je namreč sejo po večurni razpravi prekinila, ker zaradi odhoda zunanjega ministra Anžeta Logarja na druge obveznosti poslanci niso dobili odgovorov na vsa zastavljena vprašanja. 

Urad vlade za komuniciranje je pretekli teden Svetu Evrope posredoval pismo, v katerem je med drugim zapisal, da večina medijev v Sloveniji izvira iz komunističnega režima. V pismu je med drugim opozoril, da so bolj ali manj propadli vsi poskusi oblikovanja novih medijev, ki ne bi temeljili na dediščini totalitarne preteklosti, saj niso dobili prihodkov iz oglaševanja.

Koalicijske stranke SMC, NSi in DeSUS so se od dokumenta distancirale, češ da je nastal brez njihove vednosti. Ter napovedale, da pričakujejo pojasnila. Še bolj pa je pismo razburilo opozicijske stranke LMŠ, SD, SAB in Levico, kjer so jo razumeli kot zlorabo oblasti v politične namene.


Nemec: Pismo izpušča povezanost SDS z mediji


Poslanec SD je dejal, da je pismo, ki so ga domnevno pripravili na uradu vlade za komuniciranje (Ukom), Svetu Evrope pa ga je poslalo zunanje ministrstvo, namenjeno notranjepolitičnemu obračunavanju in predstavlja nov napad na novinarje. Po njegovih besedah dokument manipulativno opisuje medijsko krajino v Sloveniji, izpušča pa informacije, ki vladajočo SDS povezujejo z mediji, ki so predmet policijske preiskave zaradi sumljivih denarnih tokov iz Madžarske ali širijo lažne novice.

Nemec je dodal, da vlada v dokumentu blati slovenske medije in novinarje. "Pismo, ki je bilo naslovljeno na Svet Evrope, predstavlja enostransko, politično motivirano in neodgovorno ravnanje vlade, ki blati ugled Republike Slovenije in namesto ukrepanja za zaščito standardov, svobode in neodvisnosti novinarskega dela nadaljuje vojno proti medijem in poglablja napetosti v družbi," je poudaril. Po njegovih besedah je treba obsoditi dejstvo, da predsednik vlade Janez Janša izkorišča epidemijo novega koronavirusa za blatenje in izkrivljanje obveščanja evropskih institucij o stanju medijev v Sloveniji.

Logar: To ni depeša, kar pa je zapisano, drži


Minister Anže Logar je na začetku razprave dejal, da je bil na sejo vabljen očitno po pomoti, saj da z odgovorom Svetu Evrope, ki je predmet razprave, nima praktično nič. Pojasnil je, da ne gre za odziv na izjavo komisarke Sveta Evrope za človekove pravice, Dunje Mijatović, kot v sklicu seje navajajo predlagatelji. »Vlada se na to izjavo še ni odzvala, če se pa bo, bo odziv pripravil Ukom,« je dodal in poslancem pojasnil, da vladni odziv ni bil depeša. "Laž je navedba, da gre za depešo, Logarjeve depeše ni, ne obstaja.«

Povedal je tudi, da ni neposredno prejel pisma, o katerem je govora, pri njegovem nastajanju ni sodeloval, z besedilom pa je bil seznanjen, preden je bilo to poslano na stalno predstavništvo Slovenije pri Svetu Evrope. "Ali podpiram besedilo? Kaj pa v zapisanem ne drži?" je poslance vprašal Logar, čeprav je v isti sapi dejal, da če bi odgovarjal sam, bi to storil drugače.



Se je pa vlada RS z depešo uradno odzvala na obtožbe, na portalu Sveta Evrope objavljene 26. marca, o domnevnem pritisku predsednika vlade, Janeza Janše na novinarje. “Pisci zahteve za izredno sejo ste očitno pomešali ta dva dogodka. Torej zapisa o domnevnih pritiskih predsednika vlade na novinarje in sporočilo za javnost komisarke za človekove pravice gospe Mijatović, je povedal Anže Logar.

Zunanji minister je vsebino depeše, ki jo je pripravil UMAR, poslancem tudi prebral. V njej vlada v štirih točkah pojasnjuje svoje stališče do spoštovanja novinarske svobode in neodvisnosti v Sloveniji. Vlada izraža podporo delovanju Sveta Evrope kot "objektivne in nepristranske institucije, ki spodbuja svobodo izražanja, zaščito novinarja in varnost novinarjev". Glede medijske situacije v Sloveniji opozarja na lastništvo in pluralnost medijev ter izraža upanje, da bo ob naslednji oceni medijske krajine v Sloveniji Svet Evrope upošteval širši kontekst. Na koncu so izrazili stališče, da slovenska vlada odločno nasprotuje kakršnikoli vrsti komunikacije, ki bi jo lahko razumeli kot grožnjo novinarskemu delu.


Tomićeva: Minister nas je popljuval, polil z gnojnico in odšel


Logar je po svojem nastopu sejo zaradi drugih obveznosti zapustil. Predsednica odbora za kulturo, Violeta Tomić je bila zaradi tega ogorčena: "Minister nas je popljuval, polil z gnojnico in odšel."



Primož Siter iz Levice je opozoril, da vladna depeša predstavlja rušenje demokracije in ogrožanje suverenosti slovenske medijske krajine, neodvisnega novinarstva in svobode izražanja. Eva Irgl je zavrnila očitke opozicije in zatrdila, da je namen današnje seje, da se izvede napad na zunanjega ministra Logarja in obračunava z SDS ter z vlado in njenim predsednikom.



Na današnjo nujno sejo so bili vabljeni tudi v.d. direktorja Ukoma, Uroš Urbanija, direktor RTV Slovenija, Igor Kadunc in predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS), Petra Lesjak Tušek. V DNS se seje niso udeležili, ker so svoje stališče do "depeše", ki po njihovo blati ugled države, predvsem pa sramoti profesionalno novinarstvo v slovenskem in evropskem medijskem prostoru, javno že izrazili.

Na vsebino vladnega pisma Svetu Evrope o stanju v slovenskem medijskem prostoru se je že dopoldne odzvalo tudi Združenje novinarjev in publicistov, ki meni, da je vsebina depeše faktografsko precej točna in opozarja na ključne probleme domačega medijskega prostora. Na seji ga je predstavljal novinar TV Slovenija, Igor Pirkovič, ki je opozoril, da je glavna težava slovenskih medijev pomanjkanje pluralizma, večina medijev pa da več ali manj odkrito daje prednost politični levici.



KOMENTAR: Uredništvo
Nadaljevanje boja levih medijev proti vladi preko zaveznikov v državnem zboru
O ozadju spora med Janševo vlado na eni ter prevladujočim levim delom medijske scene in svežo levo opozicijo na drugi strani smo na Domovini podrobneje že pisali. Pojasnili smo, da gre v resnici za eksistencialni spopad, saj so mediji, ki zdaj desnosredinsko vlado obtožujejo v tujini, odvisni od davkoplačevalskih sredstev, za katere se pod Janševo oblastjo najbrž upravičeno bojijo, da jih ne bodo dobili toliko kot v času levih vlad. Sedanja opozicija pa je od teh medijev odvisna, ker jih potrebuje za ponovno vrnitev na oblast. Danes smo tako lahko gledali parlamentarno nadaljevanje prvih bitk te nove vojne, ki so jo politični zavezniki akterjev iz medijskih vrst prenesli v državni zbor. Zato ne čudi sozvočje v stališčih Društva novinarjev Slovenije in politikov strank LMŠ, SAB, SD in Levice glede medijske situacije v Sloveniji in vladnega odziva na obtožbe, izvožene na platformo Sveta Evrope. Slednjo navezo je najbolje karikiralo vztrajanje predsedujoče seji, političarke Levice Violete Tomić, da na vsak način prebere stališče Društva novinarjev Slovenije, čeprav so ga poslanci dobili med gradivom in javno branje tega ni parlamentarna praksa. Razprava je po pričakovanjih izzvenela kot govorjenje drug mimo drugega. Pri čemer, kot običajno, ni šlo za konstruktivno soočenje argumentov temveč za performans, ki bi bolj prepričal tiste redke in v glavnem že prepričane gledalce na eni in drugi strani. V tem kontekstu je imel najbrž najbolj prav z levo-desnimi zdrahami neobremenjeni Zmago Jelinčič, ko je dejal, da to politikanstvo velike večine državljanov niti malo ne zanima ter da gre za čisto zapravljanje časa v obdobju, ko situacija narekuje ukvarjanje s povsem drugimi stvarmi. V tem kontekstu je treba razumeti tudi odhod zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki ima na urniku nedvomno mnogo bolj pomembne stvari od poslušanja anekdot Violete Tomić iz časov, ko je bila "svobodna, samostojna in neodvisna" (!) voditeljica oddaj na TV Slovenija. Jasno je, da zdaj, ko Janševi vladi boj proti koronavirusu uspeva, njegovim nasprotnikom iz političnih in medijskih vrst ne preostane drugega, kot da odpirajo vzporedne fronte. V strahu za lastno preživetje, v katerem so se znašli od proračunskih sredstev vse preveč odvisni mediji leve usmeritve, je takšen aktivizem z njihovega vidika sicer razumen in legitimen. Na državljanih pa je, da sami presodijo, katere so res tiste teme in problematike, ki se tičejo države in njih samih na splošno. Katere vsiljene teme pa so namenjene ohranjanju privilegijev ozkih interesnih skupin, ki so se skozi leta njim sorodne oblasti preveč udomačili pri državnih koritih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike