GZS ob začetku dela nove vlade pozvala k razvojnemu dogovoru

Ob začetku delovanja nove Vlade RS ter ob opozorilih Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) o potrebi po novi razvojni usmeritvi so predstavniki gospodarstva in stroke na današnji novinarski konferenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) izpostavili, da Slovenija potrebuje jasen razvojni dogovor, ki bo omogočil prehod od 'proizvajalcev do ustvarjalcev' ter dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države. Ob tem so pozvali k sodelovanju, dialogu in skupnemu iskanju najboljših rešitev za prihodnji razvoj Slovenije, ki bo omogočal kakovostno življenje vseh tudi v prihodnje.

Tibor Šimonka, predsednik GZS, je uvodoma poudaril: »Če želimo kakovostna delovna mesta, več priložnosti za mlade, kakovostne in dostopne javne storitve, ustrezno skrb za starejše in ranljive skupine ter enakomernejši razvoj regij, potrebujemo močno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo, ki ustvarja visoko vrednost doma.« Opozoril je na nujnost okrepljenega dialoga in sodelovanja ter povezovanja znanja vseh, saj je le na tak način mogoč dogovor, kako usmeriti prihodnji razvoj Slovenije in s tem gospodarstva – za dobro vseh – mladih, zaposlenih, starejših in najbolj ranljivih.

Vlada naj v prihodnjih mesecih sprejme ključne ukrepe za hitro razbremenitev gospodarstva in zaposlenih tam, kjer je to mogoče (določene davčne razbremenitve, pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine, pospešitev digitalizacije (zlasti MSP), pohitritev izdaje dovoljenj, področje energetike). Hkrati pa mora država začeti širšo razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije s ciljem, da se pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva za naslednje 10-letno obdobje, ki bo vključeval jasne usmeritve in ukrepe, s katerimi bomo celostno, dolgoročno in sistematično izboljšali poslovno okolje v Sloveniji. »Te spremembe morajo presegati mandat ene vlade ali politične opcije,« je dejal Šimonka.

O razvojnih izzivih Slovenije in programu Made in Slovenia 2035 je govoril ekonomist in soavtor omenjenega programa Jože P. Damijan. Kot je povedal, so priložnosti v osmih strateških panogah z visoko dodano vrednostjo – od farmacije in biotehnologije, elektroindustrije, IKT, trajnostne mobilnosti do logistike in gradbeništva, industrije materialov in krožnega gospodarstva, lesnopredelovalne industrije ter kmetijstva in proizvodnje živil ter pijač. »Če bomo izvedli predlagane reforme in investicije, bomo do leta 2035 ustvarili 19,2 milijarde evrov novih naložb, povečali BDP nominalno za 48 odstotkov, ohranili ali ustvarili 55.000 delovnih mest ter zagotovili višje plače, več priložnosti za mlade in več sredstev za zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo in socialno varnost,« je dejal. Če ne bomo ukrepali, pa bo Slovenija po njegovi oceni izgubila konkurenčnost, investicije bodo odšle drugam, delovna mesta bodo izginjala, gospodarska rast bo zaostajala, plače bodo rasle počasneje, mladi bodo iskali priložnosti v tujini, država pa bo imela vse manj sredstev za financiranje javnih storitev. »Status quo pomeni razvojno zaostajanje, nižji življenjski standard prihodnjih generacij in težave pri financiranju družbene blaginje in pokojninskega sistema,« je opozoril.

Direktorica Medexa Aleša Mižigo je spregovorila o eksistencialnem pomenu družinskih podjetij za ustvarjanje dodane vrednosti doma. »Medex več kot 70 let dokazuje, da lahko kot slovensko družinsko podjetje uspešno tekmujemo globalno – ne z najnižjo ceno, temveč z znanjem, kakovostjo, razvojem, inovacijami in izdelki z višjo dodano vrednostjo. Smo primer, kako lahko tradicijo ljudskega zdravilstva prenesemo v klinično dokazane izdelke za dobrobit sodobnega človeka,« je dejala. Po njenih besedah se moramo zavedati, da prehranska varnost države temelji na močni in odporni predelovalni industriji, ki je dobro povezana vzdolž celotne verige. »Domača živilska podjetja lahko z inovacijami zagotavljamo kakovostne izdelke in dopolnila ter prispevamo k zdravju ljudi. Prav z inovativnimi, nišnimi izdelki smo lahko globalno konkurenčni, vendar za preboj potrebujemo stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje s čim manj birokratskimi ovirami,« je dejala. Pojasnila je, da podpirajo trajnostne cilje ter visoke standarde kakovosti in varnosti, a regulativa mora biti pametna in izvedljiva, da podjetjem ne jemlje virov za raziskave, digitalizacijo in internacionalizacijo. »Podpiramo ukrepe programa Made in Slovenia 2035 in pričakujemo njihovo izvedbo v praksi. Naj 'Povezani ustvarjamo prihodnost' ne ostane slogan, temveč način, kako skupaj gradimo Slovenijo, ki bo iz znanja, dela in podjetnosti ustvarjala blaginjo za vse,« je še poudarila.

Glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc je predstavil pogled farmacije in biotehnologije. »Farmacija in biotehnologija sodita med panoge, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost za družbo. Zaposlenim ponujata kakovostna delovna mesta ter priložnosti za razvoj vrhunskih kompetenc, podjetjem omogočata razvoj in proizvodnjo najzahtevnejših izdelkov z uporabo najsodobnejših tehnologij, državi pa prinašata nova znanja, krepitev izvozne konkurenčnosti ter več javnofinančnih prihodkov zaradi rasti poslovanja in zaposlovanja. Prav zato sta eden od temeljev dolgoročne blaginje in kakovosti življenja v Sloveniji,« je dejal.

Koalicijska pogodba na več pomembnih področjih sledi razvojnim usmeritvam

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na novinarski konferenci pozdravila, da koalicijska pogodba in predstavitve ministrov na več pomembnih področjih sledijo razvojnim usmeritvam, ki jih gospodarstvo že dlje časa izpostavlja. Kot pozitivno je navedla večje poudarke na produktivnosti in podpori investicijam, davčni razbremenitvi zaposlenih in podjetij, hitrejših in bolj predvidljivih postopkih dovoljenj ter umeščanja investicij v prostor, digitalizaciji države in gospodarstva, podpori raziskavam in inovacijam ter energetiki in boljšemu dostopu do razvojnih sredstev. Ob tem je opozorila, da bo za gospodarstvo ključna predvsem izvedba. Ukrepe je treba zasnovati z dolgoročnim pozitivnim učinkom, biti morajo učinkoviti in enostavni za izvedbo ter finančno vzdržni. Pozvala je, da mora biti gospodarstvo preko reprezentativnih organizacij vključeno v pripravo konkretnih rešitev. Glede ključnih razvojnih vprašanj, kjer je potreben širši družbeni dogovor je treba v okviru Ekonomsko-socialnega sveta skupaj z vsemi socialnimi partnerji oblikovati najboljše rešitve na podlagi argumentov in strokovnih podlag.

Kampanja 'Povezani ustvarjamo prihodnost'

GZS je ob tem predstavila tudi komunikacijsko kampanjo 'Povezani ustvarjamo prihodnost', s katero želi okrepiti javno razumevanje pomena gospodarstva za kakovost življenja vseh ljudi, spodbuditi razpravo o prihodnjem razvoju Slovenije in razumevanje podpornega okolja za ključne razvojne ukrepe, ki jih je gospodarstvo predlagalo v programu Made in Slovenia 2035. Kampanja izhaja iz sporočila, da močno gospodarstvo le s sodelovanjem in razumevanjem vseh v družbi omogoča več priložnosti za mlade, stabilnejša in bolje plačana delovna mesta za zaposlene, stabilen pokojninski sistem za upokojence ter več možnosti za zaposlitev in socialne programe za brezposelne in socialno ogrožene. Nahtigalova je kampanjo povzela kot poziv k sodelovanju: »Prihodnosti ne ustvarja posamezna institucija, politika, ali samo gospodarstvo, sindikati … Ustvarjamo jo skupaj. Slovenija potrebuje skupen cilj, kako ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta in višje plače, vzdržne javne storitve in večjo blaginjo za vse ljudi. Zato danes pozivamo k sodelovanju in povezovanju vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor. Samo povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, saj skupaj zmoremo več.«