Levica hoče, da za zdravstvo "bogati plačujejo več". A bolje plačani že zdaj prispevajo nekajkrat več od tistih na "minimalcu"

V Levici so v javnost poslali predlog, po katerem bi obvezni zdravstveni prispevek, ki naj bi nadomestil prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, plačevali progresivno, in ne vsi enako, kot je to bilo do sedaj in kot predlagajo tudi v Svobodi. 

Argument Levice je, da morajo "bogatejši za zdravstvo prispevati več", pri čemer zamolčijo, da pri večini zbranega denarja v zdravstveni blagajni to že počnejo. 3,57 milijarde evrov so namreč zavarovanci prispevali glede na odstotek od višine plače, kar recimo pomeni, da nekdo z minimalno plačo za zdravstvo že zdaj prispeva približno dvakrat manj od nekoga s povprečno plačo, ter približno štirikrat manj od nekoga z dvakratnikom povprečne plače. Seveda pa vsi enako dolgo čakajo v čakalnih vrstah na zdravstveno storitev. 

S solo predlogom poslanske skupine Levice mimo vlade in neuradno celo mimo lastnega koordinatorja Mesca, vznejevoljili samega Roberta Goloba. 

Za lažjo ponazoritev smo naredili izračune in v grafih pokazali, koliko v zdravstveno blagajno že sedaj plačujejo ljudje z različnimi plačami, pri čemer boste hitro dobili občutek tudi zase. 

Kot je znano, koalicija namerava s 1. 9. prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje spremeniti v obvezen prispevek v višini 35 evrov in ga z zavarovalnic prestaviti na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ideja Levice pa je nekoliko drugačna, pri čemer spet igrajo na "solidarnost bogatih do revnih", kot oni temu pravijo.

Gre za to, da želijo regresivno dajatev spremeniti v progresivno po principu višji prihodki – višja položnica. S svojim predlogom naj bi, tako trdijo, 1.200.000 zavezancev plačevalo manj za dopolnilno zavarovanje, na istem bi bilo približno 59.000 ljudi, dobra petina pa bi plačevala več. Prepričani so, da je njihov predlog "boljša in pravičnejša rešitev kot samo čisti prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek."

Pri plačah do minimalne plače bi bil prispevek določen na 15 evrov, pri plačah med minimalno in petkratnikom povprečne plače pa bi v zakonu z dopolnilom določili, da se višina prispevka linearno zvišuje. Nad petkratnikom povprečne plače pa bi bila višina prispevka 200 evrov. Pri osebi s plačo, ki je nekoliko višja od povprečne, bi bila višina zdravstvenega prispevka v bistvu enaka trenutni premiji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Levici pa niso nič povedali, koliko bi plačevali ljudje brez prihodkov.

Koliko bi sedaj plačevali si lahko ogledate v spodnjem tvitu, ali pa preberete v našem prispevku Enak dostop do zdravstva, različno visoke položnice. Koliko bi plačevali?

Napisala je, da so tisti, ki bodo sedaj plačevali več za dopolnilno zavarovanje, zadeli dobitek na neoliberalni loteriji.

To so vsi, ki imajo nad 2500 bruto € (oz. 1620 neto).

To so med drugimi tudi vsi nad 44. PR v javnem sektorju. pic.twitter.com/G0tGnTgTZi

— Igor Muzevic (@igor_muzevic) May 9, 2023

Zelo pomembno: Že sedaj prispevate v zdravstveno blagajno ogromno

Tukaj pa pridemo do ključne zadeve, da Slovenci že zdaj prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje od plač, iz česar se financira največji del zdravstvenega sistema, plačujemo sorazmerno z višino plače.

Od plače vsakega izmed nas gre 12,92 % v zdravstveno blagajno (po od tega od bruto delavčeve plače, pol pa prispeva delodajalec, ki seveda plača oboje). To pomeni, da nekdo z minimalno plačo že iz prispevkov za zdravstvo letno prispeva 1.832 €, nekdo s povprečno plačo 3.306 €, nekdo z dvakratnikom povprečne plače pa 7.551 €. Predsednik vlade Robert Golob, ki je uvrščen v 65. plačilni razred denimo v zdravstveno blagajno prispeva 8.780 €, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa 9.131 € na leto.

V spodnjem grafu vidite, koliko plačuje na mesečni in letni ravni nekdo, ki ima 839,95 evra mesečne neto plače (brez upoštevanja posebnih olajšav), ki je prva, pri kateri se prispevki sploh obračunajo. Nato sledi neto minimalna plača, pa neto povprečna plača, dvakratnik povprečne plače, ki je pri 2.586 evrih, ter koliko plačuje Robert Golob in v zadnjem stolpcu nekdo, ki ima neto mesečno plačo pri 5.263 (bruto plača je 10.000 evrov).



Nekdo z dvakratnikom povprečne plače tako za zdravstvo prispeva občutno več kot nekdo s povprečno plačo, enako pa je tudi pri pogledu navzdol, kjer tisti s povprečno plačo občutno več kot nekdo z minimalno plačo ali tisti, ki ima dohodek celo pod minimalno plačo.

Kljub očitnemu razkoraku med tem, koliko od svojih plač plačujejo tisti z višjo plačo, pa bi tudi sedanji predlog Levice naredil precejšnjo razliko pri plačevanju za isto zdravstveno storitev. Ne smemo pozabiti, da še vedno namreč govorimo o javnem zdravstvu, kjer smo vsi v enaki čakalni vrsti in pri enakih posegih, ne glede na to koliko zaslužimo.



Razlika med nekom s povprečno plačo in nekom z minimalno  bi tako bila konkretna, saj bi nekdo s povprečno plačo plačeval 144 evrov večji letni pavšal. Razlika do Roberta Goloba pa bi bila že 880 evrov na letni ravni.







Po predlogu Svobode bi obvezni zdravstveni prispevek, tako kot do sedaj, plačevali vsi enako, in sicer 420 evrov. Resda bi tisti, ki imajo neto plačo do 1.478 evrov, plačevali manj, kot zdaj plačujejo dopolnilno zavarovanje.  A nekdo z dvakratnikom povprečne plače bi pri predlogu Levice plačal praktično dvakrat več tega prispevka, Robert Golob, pa celo dva in pol krat več kot v primeru predloga Svobode. Nekdo, ki na mesec zasluži čez 5.000 evrov, pa celo petkrat več.