Ljudje slovenskim medijem zaupajo toliko kot politikom in Cerkvi

Novinarska konferenca nekaterih novinarjev in novinarskih organizacij pred RTV Slovenija Foto: Nebojša Tejić/STA
Tretjega maja svet obeležuje dan svobode medijev. Hkrati je to tudi dan, ko novinarji brez meja objavijo letni indeks svobode medijev, na katerem je Slovenija tokrat zdrsnila za 18 mest. A problem, ki ga ima Slovenija z mediji, ni od danes. Niti ni nastal v zadnjih dveh letih, kot nas danes opozarja večina kreatorjev medijskih vsebin.

Raziskave kažejo, da so slovenski mediji zaupanje javnosti zapravili že davno prej, pod aktualno oblastjo je problem le prišel pod žaromete. Nič drugače ne velja za RTV Slovenija. 

V poročilu Novinarjev brez meja za Slovenijo lahko preberemo, da je predsednik vlade Janez Janša ustvarjal ozračje sovražnosti do novinarjev, ki je vodilo do fizičnih napadov in napadov na spletu. Javni mediji naj bi se pod njegovo vladavino znašli pod pritiskom politike, posebej še novinarji, ki jih Janša ocenjuje kot pretirano kritične. Omenja se še suspenz financiranja STA in imenovanje političnih zaveznikov v vodstvo RTVS ter investicije v medije iz Madžarske.

Kot pozitivno omenja »raznoliko medijsko krajino« z vplivnima RTV Slovenija in POP TV ter nove medije, med katerimi je poimensko omenjen zgolj Necenzurirano.

Zaupanje v RTV Slovenija porazno že pred nastopom Janševe vlade


A čeprav smo danes z večih koncev, tudi s strani Društva novinarjev Slovenije, lahko slišali, da je eden ključnih problemov naše medijske krajine vmešavanje aktualne politike v RTV Slovenija, ima problem že dolgo brado.

RTV Slovenija je sorazmerno nizko zaupanje uživala že pred nastopom Janševe vlade. Že leta 2018 je bilo zaupanje v RTV Slovenija globoko negativno, na 11. mestu med merjenimi institucijami raziskave Ogledalo Slovenije družbe Valicon. Anketiranci pa so jo v povprečju ocenili z -24 %, kar pomeni, da je bilo med njimi mnogo več tistih, ki poročanju nacionalke niso zaupali, kot obratno. Novembra 2019 je padla celo na -34, po porastu v času epidemije pa je aprila letos dosegla najnižjo stopnjo zaupanja, -38.

Mediji na splošno so se znašli še nižje, na -52, kar je primerljivo z (ne)zaupanjem v Cerkev in kanček bolj od zaupanja v predsednika vlade.



Zaupanje v RTV Slovenija pa je bilo že prej izrazito polarno. Medtem ko je med volivci desne sredine uživala izjemno nizko zaupanje, je bilo zaupanje med levimi volivci izjemno visoko. Po kadrovskih spremembah, kjer je nov programski svet imenovala aktualna koalicija, posledično pa je prišlo tudi do nekaterih zamenjav v informativnem programu in na vrhu javnega zavoda, so, sklepajoč po javnih odzivih, zaupanje vanjo začeli izgubljati tudi levi volivci, medtem ko se z druge strani zaupanje ni povrnilo.

Med urednicami dnevnega informativnega programa na TV Slovenija je bila denimo še v začetku leta Mojca Šetinc Pašek, ki je bila na listi Gibanja Svoboda 24. aprila izvoljena v parlament. Pri verodostojnosti poročila Novinarjev brez meja pa je treba upoštevati, da je bil njihov korespondent za Slovenijo Blaž Zgaga, ki je pred volitvami prestopil v politiko in neuspešno kandidiral na listi Socialnih demokratov.

S spremembo zakona o RTV bi radi "RTV vrnili zaposlenim in javnosti"


Padec na lestvici svobode medijev so izkoristili v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je danes pred RTV Slovenija pripravila tiskovno konferenco o pomenu zmanjšanja vpliva politike v medijih, posebej RTV Slovenija. Pripravljajo tudi že osnutek novega zakona o RTV Slovenija, ki naj bi naslovil prav to vprašanje.

Osnutek, ki so ga predstavili v organizaciji, ki je nastala kot pravni podaljšek petkovih protestnikov, naj bi »RTV vračali zaposlenim in javnosti«. S tem bi končali podrejanje informativnega programa, kar naj bi izvajala odgovorna urednica Jadranka Rebernik in Igor Pirkovič, v.d. urednika MMC. Prav na MMC naj bi bila ena ključnih sprememb v novem zakonu, saj naj bi za imenovanje urednika soglasje morala podati tudi urednika radia in televizije, kar do zdaj ni bilo eksplicitno zahtevano.

Glavni posegi se nanašajo na programski svet, kjer naj bi bilo več predstavnikov zaposlenih, manj pa predstavnikov, ki jih na ta mesta imenuje Državni zbor. Programski svet naj bi prevzel tudi vlogo nadzornega sveta, ki po novem ne bi bil več potreben.



https://twitter.com/Rok_DS/status/1521565389108523010

https://twitter.com/AlenkaJerajSDS/status/1521741583330287617

 
KOMENTAR: Peter Merše
Dobra RTV Slovenija je trn v peti tako levim kot desnim
Čeprav lahko danes poslušamo, kako je za padec na lestvici medijske svobode kriva Janševa vlada, si zasluge za "problematično" oceno medijske svobode v Sloveniji lahko mirno pripiše sveži politik Socialnih demokratov, Blaž Zgaga. Da živi v vzporednem svetu se je pokazalo že, ko je prejel nagrado zaradi domnevnega nadlegovanja, ki je bilo povsem fiktivno. Kako to, da v sicer sorazmerno ugledni organizaciji, kot so Novinarji brez meja, tega ne sprevidijo in si za slovenskega korespondenta ne izberejo koga bolj verodostojnega in predvsem manj političnega, je že drugo vprašanje. Poročilo o Sloveniji namreč je povsem politično uperjeno proti vladi v odhajanju. A slovenska medijska krajina je bila že pred tem in je tudi danes daleč od idilične. Medtem ko večina komercialnih televizij, radijskih postaj in vsi dnevni časopisi navijajo izrazito levo, se edino na spletu najde nekaj več pluralnosti, nekaj, pa jo je novo vodstvo skušalo prinesti tudi na nacionalno televizijo, sicer posejano z izrazito levimi kadri. Prav ti pa so bili prisiljeni poročati nekoliko bolj profesionalno in pluralno, kar jih je vrglo iz cone udobja in zato zdaj vik in krik. Na njihovo srečo pa je v podobnem stanju tudi medijska slike v večini Evrope, zato ti kritiki padejo na plodna ušesa. A dragi Slovenci, če vas skrbi mesto Slovenije na lestvici vas lahko pomirimo, da bo le to kmalu precej višje, saj bo korespondent Novinarjev brez meja kajpak kmalu na kakšni pomembni poziciji v vladi. Nova koalicija bo sprejela nov zakon o RTV Slovenija, tak ki bo več mest zaupal preverjeni levi večini med zaposlenimi na RTV. Ti bodo tako nadzorovali sami sebe, namesto da bi to še naprej, kot do zdaj počeli izvoljenci ljudstva, ki jim sicer pritiče ta naloga, a se lahko zgodi, da so kdaj tudi ne levi. Nov programski svet bo zamenjal vodstvo, ves javni denar namenjen medijem bodo dobili »pravi« mediji in vse bo lepo in prav. Na nepravilnosti v družbi pa bomo opozarjali le še redki mediji, ki smo tako lastniško kot finančno od vseh teh tokov neodvisni. Na pravo javno televizijo bo očitno treba počakati še kakšen mandat. To, ki se nam obeta zdaj, ko je nastopila svoboda, bodo obvladovali »pravi«, plačevali pa jo bomo vsi. Prava javna radiotelevizija je tista, ki ima profesionalne novinarje in urednike različnih nazorov, ki potem raziskujejo rabote tako levih kot desnih in vseh drugih. [caption id="attachment_323008" align="alignright" width="401"] Raziskava Episcentra, september 2021, N=800[/caption] Zdaj je to leva televizija in še vedno je bila, le z nekaj uravnoteženimi vodstveni kadri. No, če bo šlo po planu koalicije in Mreže za »varstvo demokracije« tudi tega majhnega delčka uravnoteženosti, ki pa je povzročil hud vihar, ne bo več. Ob dnevu svobode medijev pa bi se radi za zaupanje zahvalili vam, spoštovani bralci, saj ste tisti, ki redno in občasno prebirate Domovino, v neodvisni reprezentativni raziskavi agencije Episcenter naš medij postavili na visoko drugo mesto po zaupanju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike