Luka Mesec svoji naslednici Mateji Ribič zvrtal 180-milijonsko luknjo

Načrtovanje sredstev na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve (prej še ministrstvu za delo) za letošnje leto je bilo »najmanj neustrezno«, poudarja ministrica Mateja Ribič. Z drugimi besedami: računske operacije prejšnji vladi res niso šle od rok in bivši minister Luka Mesec je novi ministrici zvrtal kar 180-milijonsko luknjo, ki jo bo zdaj morala krpati Ribičeva.

Mesec namesto 16 odstotkov upošteval dva odstotka

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je Mateja Ribič prevzela pred dvema mesecema. »Po temeljitem pregledu poslovanja lahko z gotovostjo povem, da finančno stanje ni takšno, kot bi moralo biti,« je povedala na novinarski konferenci.

Načrtovanje sredstev za letošnje leto je bilo po njenih besedah »najmanj neustrezno«. Glavni razlog za to vidi v neupoštevanju dviga minimalne plače, ki je izrazito zarezal v načrtovane odhodke ministrstva in povzročil visok primanjkljaj. Minimalna plača se je namreč povečala za 16 odstotkov, v načrtovanih odhodkih ministrstva pa sta bila upoštevana le dva odstotka, je pojasnila.

Minimalna plača se je povečala za 16 odstotkov, v načrtovanih odhodkih ministrstva pa sta bila upoštevana le dva odstotka.

Poleg tega so bili neustrezno načrtovani oziroma neupoštevani tudi učinki plačne reforme. »Ne bom ugibala, ali je šlo pri tem načrtovanju za malomarnost ali zavestne odločitve, dejstvo pa je, da sredstva, ki bi morala zagotavljati varnost najbolj ranljivim, niso bila načrtovana v zadostnem obsegu,« je opozorila ministrica.

Največ manjka za starševska nadomestila in otroške dodatke

Zaradi tega neustreznega načrtovanja se na ministrstvu danes soočajo s skoraj 180 milijoni evrov primanjkljaja. Od tega za starševska nadomestila in otroške dodatke manjka 83 milijonov evrov, na področju invalidskega varstva, predvsem osebne asistence, manjka 52 milijonov evrov, za denarne socialne pomoči in varstveni dodatek pa 26 milijonov evrov. Prav tako manjka denarja za plače zaposlenih v varstveno-delovnih centrih in centrih za usposabljanje, delo in varstvo, in sicer 16 milijonov evrov. »To niso le proračunske postavke, ampak za vsako številko stojijo ljudje; to so družine, starejši, invalidi in posamezniki, ki pomoč najbolj potrebujejo,« je poudarila.

Ekipa na ministrstvu se trudi zagotoviti manjkajoča sredstva, da ljudje zaradi neodgovornega načrtovanja ne bi bili prikrajšani. Je pa poudarila, da bo področje socialnih transferjev v tem mandatu eno tistih, ki mu bodo namenili posebno pozornost. Želi si namreč, da bi ti transferji dosegli svoj namen.

Socialno pomoč tistim, ki ne morejo delati; ne tistim, ki nočejo

Kot je dejala ministrica Ribičeva, je velika zagovornica socialne države. »Trdno pa zagovarjam tudi, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo in ne socialne pomoči in da je socialna pomoč za tiste, ki delati ne zmorejo, in ne za tiste, ki delati nočejo. Verjamem, da to lahko tudi dosežemo,« je poudarila ministrica.

Zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo in ne socialne pomoči.

Prav na temo upravičenosti do socialne pomoči bomo jeseni odločali tudi na posvetovalnem referendumu. Mateja Ribič je danes potrdila, da je z referendumskim vprašanjem seznanjena. Kot je spomnila, je ena od zavez v koalicijski pogodbi, da bi se prejemanje denarne socialne pomoči vezalo na neko opravljanje dela.

Če bi bila torej denarna socialna pomoč vezana na opravljanje družbeno koristnega dela, bi lahko tudi tisti, ki še niso vstopili na trg dela, dokazali, da so pripravljeni narediti nekaj za našo družbo. Ministrici se tudi sicer zdi pomembno, da se brezposelni vključujejo v družbo, saj dolgotrajna odsotnost s trga dela vodi samo še v večjo brezposelnost in večjo stagnacijo.

Ko gre za denarno socialno pomoč, ministrica napoveduje zlasti krepitev nadzora na terenu. Pregledovali bodo evidence brezposelnih oseb in ugotavljali razloge, zakaj se te osebe ne morejo vključiti na trg dela.

Odprava krivic na področju dolgotrajne oskrbe

Prav tako Mateja Ribič načrtuje odpravo krivic na področju dolgotrajne oskrbe. Danes namreč stanovalci domov za starejše za podobne storitve plačujejo različno ceno. Zbranih sredstev na postavki dolgotrajne oskrbe po njenih besedah sicer ne primanjkuje. Po interventnem zakonu, ki ga trenutno pretresajo na ustavnem sodišču in zato še ni v veljavi, upokojenci prispevka ne bodo več plačevali.

Ministrica je komentirala tudi postavljanje informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo. Pojasnila je, da je bila pogodba s prvotnim izvajalcem brez finančnih posledic prekinjena, saj nalogi ni bil kos. Na ministrstvu trenutno preučujejo možnost novega javnega razpisa oziroma tudi to, da bi dolgotrajno oskrbo vključili v svoj obstoječi informacijski sistem.