Makedonski "filter" za Slovenijo dober, a prinaša tihotapljenje čez mejo po novih migrantskih poteh
Današnji dogodek ob razgrnitvi Regionalnega begunskega in migrantskega načrta, ki ga je predstavila Begunska agencija pri Združenih narodih (UNHCR), je ponudil nekaj zanimiv pogledov na migrantske tokove v Evropo.
Na dogodku so besedo imeli Vito Trani, glavni predstavnik UNCHR za Slovenijo, Gianluca Rocco, regionalni koordinator za Zahodni Balkan, Stanislav Lotrič, predstavnik Civilne zaščite, Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa, in William Ejalu uradnik UNCHR.
Po mnenju sogovornikov migrantskega vala še ne bo tako kmalu konec, Slovenija se odziva dobro, rezerva je pri osveščanju prebivalcev, blokada na grško-makedonski meji pa prinaša tudi nekaj negativnih posledic za naše območje.
Stanislav Lotrič in Renata Brunskole sta predstavila delo sovjih organizacij na terenu. Brunskoletova se je tudi zahvalila vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri spopadanju z migrantsko krizo.
William Ejalu vidi uspeh v boju z migrantsko krizo le v skupnem pristopu. Po njegovem mnenju moramo vsi skupaj težiti k poštenemu in hitro odzivnemu azilnemu sistemu, več pa se moramo ukvarjati s pojavi ksenofobije in nasilja.
Vito Trani je najprej spregovoril o terenu, saj "se tam situacija spreminja, zato moramo spreminjati tudi delovni načrt, da bi se kar najbolje odzvali na situacijo."
Povedal je, da smo v Sloveniji kljub težkim trenutkom ob navalu migrantskega vala na našo državo še vedno lahko ponosni na nekaj dosežkov: na sprejemne centre, ki smo jih postavili, veliko prevajalcev kar je omogočilo lažjo komunikacijo, posebna pozornost za begunce s posebnimi potrebami, na transport beguncev, itd...
"Znakov, da bi se migantski val ustavil ni, zato je potrebno še povečati javno zavedanje o problemu migrantske krize. Pri tem bi se dalo storiti še več," je pudaril Trani. Za Slovenijo verjame, da migrantska kriza ne bo povzročala večjih napetosti med ljudmi, čeprav je določena stopnja le-te je razumljiva.
Gianluca Rocco je pohvalil slovenski Rdeči križ in Civilno zaščito za njihovo nesebično delovanje. "Smo na točki preloma. Do sedaj so bili namreč zunanji faktorji tisti, ki so bili pomembni za migracijske tokove. Sedaj se zadeva menja. Začeli smo namreč regulirati meje," pravi Trani in poudarja da bo zaradi tega "filtra" nastala huda humanitarna kriza v Grčiji.
Za Slovenijo je tak filter boljši iz vidika, da se ji ne bo treba ukvarjati s takšnim številom migrantov.
"A po drugi strani bo več tihotapljenja čez meje. Migrant bo nekoga plačal, da bo prišel iz Makedonije do Hrvaške in podobno. Po drugi strani se bodo odprle nove migrantske poti in bo zaradi tega težko kontrolirati vstope čez zeleno mejo," pravi Rocco.
Poudarja pa še zadnjo slabost za našo državo in to je ta, da bodo migranti sedaj bolj razmišljali o tem, če jim ni najbolje ostati kar v Sloveniji, če že do Nemčije ne morejo in bodo tukaj zaprosili za azil. Vse to s sabo prinaša iziv integracije migrantov.
Na dogodku so besedo imeli Vito Trani, glavni predstavnik UNCHR za Slovenijo, Gianluca Rocco, regionalni koordinator za Zahodni Balkan, Stanislav Lotrič, predstavnik Civilne zaščite, Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa, in William Ejalu uradnik UNCHR.
Po mnenju sogovornikov migrantskega vala še ne bo tako kmalu konec, Slovenija se odziva dobro, rezerva je pri osveščanju prebivalcev, blokada na grško-makedonski meji pa prinaša tudi nekaj negativnih posledic za naše območje.
Stanislav Lotrič in Renata Brunskole sta predstavila delo sovjih organizacij na terenu. Brunskoletova se je tudi zahvalila vsem prostovoljcem, ki pomagajo pri spopadanju z migrantsko krizo.
William Ejalu vidi uspeh v boju z migrantsko krizo le v skupnem pristopu. Po njegovem mnenju moramo vsi skupaj težiti k poštenemu in hitro odzivnemu azilnemu sistemu, več pa se moramo ukvarjati s pojavi ksenofobije in nasilja.
Povečati zavedanje javnosti o migratnih
Vito Trani je najprej spregovoril o terenu, saj "se tam situacija spreminja, zato moramo spreminjati tudi delovni načrt, da bi se kar najbolje odzvali na situacijo."
Povedal je, da smo v Sloveniji kljub težkim trenutkom ob navalu migrantskega vala na našo državo še vedno lahko ponosni na nekaj dosežkov: na sprejemne centre, ki smo jih postavili, veliko prevajalcev kar je omogočilo lažjo komunikacijo, posebna pozornost za begunce s posebnimi potrebami, na transport beguncev, itd...
"Znakov, da bi se migantski val ustavil ni, zato je potrebno še povečati javno zavedanje o problemu migrantske krize. Pri tem bi se dalo storiti še več," je pudaril Trani. Za Slovenijo verjame, da migrantska kriza ne bo povzročala večjih napetosti med ljudmi, čeprav je določena stopnja le-te je razumljiva.
Filter na meji Grčija-Makedonija za Slovenijo dober, a le iz perspektive številk
Gianluca Rocco je pohvalil slovenski Rdeči križ in Civilno zaščito za njihovo nesebično delovanje. "Smo na točki preloma. Do sedaj so bili namreč zunanji faktorji tisti, ki so bili pomembni za migracijske tokove. Sedaj se zadeva menja. Začeli smo namreč regulirati meje," pravi Trani in poudarja da bo zaradi tega "filtra" nastala huda humanitarna kriza v Grčiji.
Za Slovenijo je tak filter boljši iz vidika, da se ji ne bo treba ukvarjati s takšnim številom migrantov.
"A po drugi strani bo več tihotapljenja čez meje. Migrant bo nekoga plačal, da bo prišel iz Makedonije do Hrvaške in podobno. Po drugi strani se bodo odprle nove migrantske poti in bo zaradi tega težko kontrolirati vstope čez zeleno mejo," pravi Rocco.
Poudarja pa še zadnjo slabost za našo državo in to je ta, da bodo migranti sedaj bolj razmišljali o tem, če jim ni najbolje ostati kar v Sloveniji, če že do Nemčije ne morejo in bodo tukaj zaprosili za azil. Vse to s sabo prinaša iziv integracije migrantov.
Prioritete in strategije načrta za odgovor (Response plan) v Sloveniji:
- Varen dostop do ozemlja in do pravnih ter varnostnih postopkov
- Identifikacija in prioritetno obravnavanje ljudi z specialnimi potrebami
- Združeno delovanje med vlado in humanitarnimi organizacijami pri zdravstveni oskrbi in napotitvenih mehanizmih
- Lažji dostop beguncev in migrantov do pravic iz prava, tolmačenja...
- Poleg sprejemnih centrov, ki naj skrbijo za začasne migrante, povečevanje kapacitet za bivanje na dolgi rok
Zadnje objave
Vse najboljše, domovina!
25. 6. 2026 ob 13:41
Srečanje za zaprtimi vrati med predstavniki EU in Talibani
25. 6. 2026 ob 13:35
Danska mesta naj ne bi več zvenela kot predmestja Islamabada
25. 6. 2026 ob 13:30
Za zadnjih 272 milijonov evrov iz Bruslja izpolnjenih le pet od 60 pogojev
25. 6. 2026 ob 10:30
Do izbranega zdravnika le še štiri dni v tednu?
25. 6. 2026 ob 9:00
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Na podeželju imajo počitnice drugačen ritem
24. 6. 2026 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.