Marakeški dogovor o migracijah potrjen, odgovornosti ni želel prevzeti noben slovenski politik

Embed from Getty Images
V maroškem Marakešu so danes predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o "varnih, urejenih in rednih migracijah".

Med udeleženci so tudi nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Pedro Sanchez in grški premier Aleksis Cipras. K dogovoru je pristopila tudi Slovenija, a v Maroko ni potoval niti predsednik vlade, niti nihče od ministrov. V imenu Slovenije je tako dogovor potrdil državni sekretar z notranjega ministrstva. 

Dogovor ZN o varnih, urejenih in rednih migracijah je prvi medvladni dogovor o migracijah na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij v interesu držav, migrantov in skupnosti, ki jih gostijo. A kritiki so o globalnem dogovoru precej glasni, med njimi tudi v Sloveniji. V parlamentu se je pred dvema tednoma odvijala žgoča razprava, prav tako je danes pred vlado potekal protest proti dogovoru.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v uvodnem nagovoru V Marakešu poudaril, da je "ta trenutek navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj". Predstavnikom držav je dejal, da so v Marakešu zato, ker priznavajo pomen tega dogovora kot načrta za preprečevanje trpljenja in kaosa ter za zagotovitev sodelovanja, ki bo koristilo vsem.

Julija je Marakeško deklaracijo podprlo vseh 193 članic ZN, razen ZDA, ki so se iz pogajanj umaknile že decembra lani. K dogovoru o migracijah, ki je nadaljevanje Marakeške deklaracije iz junija, pa niso pristopile ZDA, Avstralija, Avstrija, Češka, Latvija, Poljska in Madžarska. Kot razloge za umik so navedli predvsem to, da izenačuje zakonite in nezakonite migracije ter posega v suverenost držav pri migracijski politiki.

Slovenijo je v Marakešu zastopal državni sekretar Sandi Čurin, z obrazložitvijo, da se dogovor sprejema z aklamacijo, kar pomeni, da je bila dovolj že prisotnost Slovenije na tem dogodku, da smo dogovor tudi uradno sprejeli. Dogovor bo 19. decembra z resolucijo potrjen še na Generalni skupščini ZN.

Protest tudi v Ljubljani


Zaradi dogovora o migracijah so civilne in neodvisne politične iniciative že pozvale vlado, da javno prekliče nameravani odhod delegacije v Marakeš in podpis marakeške deklaracije. A vlada nasprotnikom deklaracije ni prisluhnila, zato se jih je danes kakšnih 300 zbralo v središču Ljubljane ter fizično zasedlo ulice okrog prostorov vlade in parlamenta.









Na licu mesta, v Marakešu, pa je proti dogovoru protestiral poslanec desničarske stranke Hrvaška rast v hrvaškem parlamentu, Hrvoje Zekanović. Pred poslopjem, v katerem poteka konferenca ZN, izobesil napis "Proti marakeškemu sporazumu". Hrvaškim novinarjem, ki spremljajo konferenco, je izrazil nezadovoljstvo, ker hrvaška vlada, kot je dejal, "ni dovolila razprave o spornem dokumentu".

Glede Marakeškega dogovora se je oglasil tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki dogovoru nasprotuje iz treh razlogov: ker agresivno podpira multikulturalizem, briše jasno mejo med legalnimi in ilegalnimi migracijami ter ker daje napačno sporočilo glede na razmere v EU.

Opozoril je še, da v Marakešu ni bilo predstavnikov treh sosednjih držav, Avstrije, Madžarske in Italije, kar daje zelo slab signal migrantom, ki čakajo na Balkanu na odhod proti severu.

Pozval je tudi k odpravljanju vzrokov za migracije v državah tretjega sveta.

Kritikov dogovora je v Sloveniji veliko


Pred časom je v parlamentu potekala tudi žgoča razprava o omenjenem dogovoru, kjer so nestrinjanje s sprejetjem dogovora pokazale stranke SNS, NSi in SDS. Slednja je v parlamentarni postopek celo vložila zahtevo za posvetovalni referendum, ki pa bi se, tudi če bil dobil večinsko podporo v parlamentu, zgodil šele januarja.

Kot so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave agencije Parsifal, 54 vprašanih meni, da je marakeško deklaracijo potrebno zavrniti, ker bo škodovala državam, v katere prihajajo migranti. Zgolj 19,3 odstotka vprašanih deklaracijo podpira, medtem ko jih 26,4 odstotka o vsem skupaj ne ve dovolj za presojo.



Varnostni strokovnjak Perne in pravnik dr. Avbelj  o Marakeški deklaraciji: 

Nekdanji direktor Obveščevalno-varnostne službe (OVS) MORS in odlični poznavalec varnostnih vprašanj Boštjan Perne je v intervjuju za Domovino kot ključen problem Marakeške deklaracije izpostavil to, da je pisana v smeri, da bi vse migracije morale biti »svobodne«, s česar bi se dalo sklepati, da je migracija človekova pravica. Obenem omenja sporne ukrepe, ki nikakor niso v interesu ciljnih držav. "Eno najbolj očitnih takšnih priporočil je denimo, naj se ilegalnih prehodov meje, če je le mogoče, ne sankcionira več. S tem se dejansko, vsaj do neke mere, legalizira ilegalne migracije." Več v intervjuju s Pernetom

Po drugi strani pa dr. Matej Avbelj dogovoru ne nasprotuje:

"V zvezi z deklaracijo je vsakršen strah popolnoma nepotreben, absolutno pa lahko poteka resna, kritična debata ali je v tej deklaraciji vse, kar bi lahko bilo, kar bi smelo ali moralo biti. Vsekakor pa mislim, da je popolnoma nepotrebno, da se ljudi straši pred kakršnokoli deklaracijo na mednarodno-pravni ravni." Več v intervjuju z dr. Avbljem.  


KOMENTAR: Uredništvo
Doma so dogovor glasno zagovarjali, zdaj pa so se poskrili. Kaj to pomeni?
Marakeški dogovor je torej ponovno potrjen, s strani večine držav na najvišji ravni, s strani Slovenije pa na ravni državnega sekretarja ministrstva za notranje zadevo. Kakšno sporočilo s tem, da so se izognili udeležbi, dajejo politiki slovenske vlade, na čelu s premierjem Šarcem, ki so doma dogovor tako goreče branili in zatrjevali, da za Slovenijo ne bo imel nikakršnih posledic?!? Bi lahko rekli, da je to izraz trdne vere v sporazum in pokončne podpore vsemu, kar de facto prinaša? Zagotovo vse prej kot to. Tovrstne skrivalnice prej nakazujejo na izogibanje odgovornosti za posledice potrditve in dodatno podžigajo sum, da dogovor o "varnih, urejenih in rednih migracijah", kot ga imenujejo, ni tako nedolžna in neobvezujoča zadeva, kot so to prikazovali doma. Več kot očitno se v tem "zgodovinskem trenutku" niti predsednik vlade Šarec niti zunanji minister Cerar nista želela znajti na spominskem posnetku z Angelo Merkel, Antoniem Guterresem in ostalimi eminencami svetovne politike. Še bolj zanimivo pa bo, kako bodo svojo neprisotnost pojasnjevali doma in kako bo tehtnost izgovorov obravnavali osrednji mediji. Bodo o vsem skupaj enostavno molčali in skušali pomesti pod preprogo? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54