Mednarodno judovsko gibanje: »Slovenska hinavščina je nevarna«

Privzeta profilna slika
Peter Avsenik
vir: X profil @tfajon

Populistično notranjepolitično preigravanje, ki je na polju obrambnih izdatkov in članstvo Slovenije v zavezništvu Nato navidez razklalo celo koalicijo, v mednarodni javnosti ni ostalo neopaženo. Nemški Deutshe Welle se po pogovoru z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sprašuje, ali Slovenija ogroža evropsko varnost. Izraelske nacionalne novice pa medtem opominjajo, da je Slovenija postala prva država EU, ki je dva ministra razglasila za nezaželeni osebi. »Slovenska hinavščina je nevarna,« menijo v gibanju Betar Worldwide.

»Antisemitska dvojna merila«

Odločitev vlade, ki je izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja in ministra za finance in obrambo Bezalela Smotricha razglasila za nezaželeni osebi, odmeva v mednarodni javnosti. A ne tako, kot bi si želeli. Če so podobni zunanjepolitični eksperimenti navadno odmevali zgolj v naši (predvsem južni) soseščini, je poteza tokrat naletela na več ogorčenih odzivov tudi širše. O odločitvi slovenske vlade se je razpisal celo indonezijski medij Antara News.

Ostro jo je obsodilo judovsko gibanje Betar Worldwide: »Naj bomo jasni. Ne gre za načelno diplomacijo, ampak »za očitno antisemitska dvojna merila«. Medtem ko teroristični voditelji odkrito pozivajo k uničenju in so dobrodošli v svetovnih prestolnicah, so kaznovani judovski ministri, ki branijo pravico svojega ljudstva do obstoja.«

Gibanje v zapisu na omrežju X spomni, da je Slovenija prva država EU, ki je sankcionirala izraelske uradnike – a ne zaradi njihovih dejanj ali politike, pač pa zaradi izražanja težnje po nacionalni samoohranitvi. »Kje je bila Slovenija, ko so iranski uradniki pozivali k izbrisu Izraela z zemljevida? Kje je njihovo moralno ogorčenje, ko se vodje Hamasa hvalijo z množičnimi umori,« se sprašujejo v gibanju.

Notranjepolitična kupčkanja niso brez posledic

Deutsche Welle, ki je pred dnevi objavil pogovor s slovensko zunanjo ministrico Tanjo Fajon, pa se sprašuje, ali slovenska politika ogroža evropsko varnost. Richard Walker, ki se je pogovarjal s Fajonovo, v komentarju povzema medsebojno notranjepolitično obračunavanje, ko gre za obrambne izdatke, ki je sprožilo celo vprašanje referendumov o teh izdatkih in celo o članstvu v zvezi Nato.

Delež, ki ga Slovenija trenutno namenja za obrambne izdatke, je trenutno daleč od tistega, ki ga je Slovenija obljubila Natu. Na vprašanje novinarja, ali je Slovenija zavezana svojim obljubam, je Fajonova pritrdila. Novinar jo je spomnil, da stranka, ki ji Fajonova pripada, takšnemu povečanju izdatkov nasprotuje, prav tako Levica.

Edini zavezujoč dokument, ki je bil na vladi potrjen, je triodstotni delež do leta 2030, je odgovorila Fajonova. Izhodišča za vrh zveze Nato, ki so bila pred Golobovim odhodom prav tako potrjena na vladi, v kakršni koli postavi že, sicer predvidevajo petodstotni delež. Je pa ministrica dejala, da gre v primeru obrambnih izdatkov za notranjepolitično razpravo.

Nihče pa po njenih besedah ne postavlja pod vprašaj članstva v Slovenije v Natu, z izjemo »skrajno leve stranke«, ki temu tako ali tako nasprotuje že od samega začetka. Jo je pa novinar opozoril, da imajo razprave o obrambnih izdatkih in članstvu v zvezi Nato lahko vpliv tudi na stališča drugih držav.

Tanjo Fajon je novinar opozoril, da imajo razprave o obrambnih izdatkih in članstvu v zvezi Nato lahko vpliv tudi na stališča drugih držav.
Izbrano za naročnike
Pričakovanja, pričakovanja ...
Razkrivanje Avgijevega hleva po imenu RTV Slovenija
Ob osemdesetletnici revolucionarnega holokavsta
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

h32te_shutterstock-2524973521.jpg
Tekma v populizmu in protislovjih
  • 30. 06. 2025
6fx7t_screenshot-2025-07-01-173643.png
V stranki SDS premierja Goloba pozivajo, naj na glasovanje veže zaupnico vladi
  • 01. 07. 2025
Flotilja Tanje Fajon in Trumpov mirovni načrt
  • 10. 10. 2025