Ob osemdesetletnici revolucionarnega holokavsta

Slovenci imamo državo – že 34 let. To je demokratična država, zavezana pravu in spoštovanju ter varovanju človekovega dostojanstva. Dejstvo, da v tem času nismo sposobni, nočemo, morda ne razumemo ali ne znamo opraviti tistega, kar nalaga prakanon človeške civilizacije, to je dostojno pokopati svoje mrtve, žrtve revolucionarnega nasilja in človeškemu umu nepredstavljive bestialnosti komunističnih oblastnikov, pomeni sramoto za slehernega odraslega državljana Republike Slovenije.

Prav to, da živimo v svobodni in demokratični državi, dela naš greh neprimerljivo večji, kot če bi bili še vedno zaklenjeni v nedemokratično zahodnobalkansko federacijo. Ker smo svobodni, smo odgovorni za svoja ravnanja. Še kako tudi za dostojen pokop, kot bi rekel Engels, žrtev revolucionarnega holokavsta.

Slovenija se vrti v začaranem krogu. Notranje razklana, dezorientirana, brez soglasja o prihodnosti, o razvoju, brez sider, z raztrganimi jadri in zlomljenim krmilom. V državi vlada kaos. Vlada napoveduje, človek ne more verjeti, posvetovalni referendum o izstopu iz zavezništva Nato, proračunski primanjkljaj v prvem polletju znaša že rekordnih 800 milijonov, podsistemi padajo kot domine, posebej tisti, ki so življenjsko pomembni za državljane (zdravstvo, dolgotrajna oskrba, varnost, cestno-železniška infrastruktura, izobraževalni sistem …), neučinkovita in škodljiva oblast nas davčno dobesedno odira, mednarodno sramoti in javno uprizarja hubris ter totalen moralni razkroj.

Preberite tudi nadaljevanje.