Migranti pripravljajo nov množičen “Valentinov marš” na schengensko mejo

Potem ko so skupine migrantov od konca januarja že večkrat poskušale skupinsko nasilno prečkati mejo med Srbijo in Madžarsko, se takšne akcije nadaljujejo tudi ta teden.

Nova je načrtovana za jutri, ko nameravajo skupine migrantov na schengensko mejo organizirano množično pritisniti v t.i. Valentinovem maršu, poroča avstrijski časnik Kronen Zeitung.

Migrants walking their way up the Serbian #boarders with #Hungary towards #Kelebia crossing. The migrants determined to cross the borders twrds #EU@InfoMigrants @FRANCE24 pic.twitter.com/qVLLfNC6VT

— Sharif Bibi (@sharifbibi) February 6, 2020

Na Srbsko-Avstrijski meji so skupine več sto migrantov, ki so v prve vrste organiziranega in občasno nasilnega boja za preboj v schengensko območje postavili družine z otroki, policisti zaustavili, sproženih je bilo tudi več opozorilnih strelov. Migranti so se tedaj organizirali preko družbenih medijev in letakov, tokratni pohod naj bi bil zastavljen podobno.

📹 In case you missed it: Here’s the VIDEO of the violent mob storming the Hungarian border crossing yesterday morning. BLOG: https://t.co/Ns370Bv5z0 pic.twitter.com/LcMUQPXQwE

— Zoltan Kovacs (@zoltanspox) January 29, 2020

Kot je na madžarski javni televiziji dejal glavni svetovalec za notranjo varnost madžarskega premierja Viktorja Orbana György Bakondi, so se migrantske poti v zadnjih tednih nekoliko spremenile. Namesto siceršnje balkanske poti čez BiH, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo sedaj večje skupine poskušajo preko madžarske meje ali madžarsko-srbsko-romunskega trikotnika vstopiti v schengen in nato pot nadaljevati proti severu. Po besedah Bakondija so prišleki odlično organizirani in poznajo mejne odseke, na katerih so možnosti za preboj največje, hkrati pa za prestop meje uporabljajo zelo raznolike metode. Madžarska je zato močno okrepila nadzor na meji.

Prišleki ne želijo ostati na Madžarski, ki komaj podeljuje azil, temveč želijo pot nadaljevati v Nemčijo, Francijo in v Nizozemsko, pri poskusih prodora meje pa nameravajo vztrajati, so nekateri migranti dejali za madžarske medije.

Hkrati je naj bi bil »migrantski marš« tudi protest proti »zatiranju« policije na hrvaški in slovenski meji. "... zatiranja ne moremo več prenašati. To bo velika zmaga za migrante, za svobodo ..., " pravijo nekatera izmed sporočil, s katerimi prišleki v Severni Makedoniji, Bosni in Srbiji že dneve pozivajo k novemu protestnemu pritisku na schengensko mejo na Madžarskem, poroča avstrijski časnik Kronen Zeitung. Ali se bo migrantski pritisk zgodil tudi na slovensko mejo, ni znano.

Spet pozivi za samoorganiziranje migrantov za skupen napad na hrvaško in slovensko mejo in pohod proti Italiji, dne 14.2.2020.
Očitno res mislijo, da lahko delajo, kar se jim zahoče, mi pa naj vse to financiramo!
Kaj pa @policija_si ? https://t.co/ynTAFQrWaJ pic.twitter.com/UMjAzBXLUk

— Ani (@annianni246) February 9, 2020

Za kako množične in organizirane skupine gre, kažejo zgornji posnetki in številne objave na Facebooku (avtor zgornje objave je šolski primer), kjer se migranti obveščajo, kje trenutno so, kaj se kje dogaja, se med seboj spodbujajo, pošiljajo fotografije in se obveščajo. Družabni mediji bi sicer varnostnim organom jasno pokazali, kdo je v državo vstopil nezakonito ter kje in kako se gibajo skupine migrantov. Pritisk migracij ne kaže, da je temu res tako.

Organizirani napadi za vstop v schengen so bili tudi tema pogovorov med avstrijskim notranjim ministrom Karlom Nehammerjem in evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson na Dunaju, ki sta razpravljala predvsem o izzivu migracij. Tudi Avstrija se tako pripravlja na morebitno povečanje števila migrantov.

V Avstriji se je sicer število prošenj za azil v letu 2019 iz 13.746 leta 2018 zmanjšalo na 12.511, predvsem zaradi kazenskih razlogov pa se je povečalo število odvzemov dovoljenj za prebivanje. Teh so v letu 2018 odvzeli 5.998, lani pa 8.600.

V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2019 so policisti na območju Republike Slovenije
obravnavali 16.099 (9.262) ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na leto 2018 povečalo za 73,8 odstotkov. Četrtina vseh prišlekov je Pakistancev, med ostalimi prevladujejo državljani Alžirije in Afganistana.