Milan Gregorič: »Tigrovce je bilo treba utišati. Če to ni šlo, pa odstraniti«
Intervju: Milan Gregorič, publicist
Primorski publicist Milan Gregorič v pogovoru opisuje preganjanje tigrovcev, primorskih rodoljubov, ki ga je izvajala komunistična partija. Komunisti so bili pri nasilju nad njimi med 2. svetovno vojno in po njej pogosto še bolj okrutni od fašistov, ki se jim je domoljubna organizacija TIGR uprla prva v Evropi. Gregoričeva knjiga TIGR se vrača iz pregnanstva je reševanje zgodovinskega spomina na krivice, storjene tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, ki jim je šlo za Slovenijo, ne pa za revolucijo.
Milan Gregorič, diplomirani ekonomist, istrski publicist in javni delavec se je rodil v Dekanih pri Kopru leta 1934. Maturiral je na slovenski klasični gimnaziji v Trstu in diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po daljši zaposlitvi na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu je v zadnjih desetletjih zlasti s svojo publicistično dejavnostjo (okrog 900 besedil) vidno zaznamoval civilnodružbeno dogajanje na Koprskem, širše po Primorski in v Sloveniji. Nekaj teh spisov z obmejno, meddržavno in pomorsko problematiko je zbral in uredil v pregledno celoto v knjižnih delih: Politični ciklon na Istro (1997), Slovenija v tesnem objemu zahodne sosede (2002), Sence nad oazo sožitja (2004) in Koper : Trst, večna tekmeca (2007). Knjiga TIGR se vrača iz pregnanstva (s podnaslovom Povrnimo primorskemu domoljubju njegovo poteptano čast) razgalja revolucionarno nasilje nad primorskimi domoljubi. Je prvi velik in uspešen poskus njihove rehabilitacije.
Gregorič je prejemnik Peterlinove nagrade (2012), ki jo podeljuje Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo pri osveščanju slovenske družbe, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov. Žirija Kocjančičeve nagrade (podeljujejo jo obalne občine za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne podobe slovenske Istre) ga je dvakrat izbrala za nagrajenca (2005 in 2012), a je leva lokalna politika preprečila podelitev nagrade.
Lani ste izdali knjigo TIGR se vrača iz pregnanstva o zgodovini primorske uporniške protifašistične organizacije TIGR, njenem preganjanju, ki so ga izvajali komunisti, in »rehabilitaciji« v zadnjih desetletjih. Zakaj ste se lotili preučevanja te organizacije?
V začetku 70. let sem zasledil v koprski reviji Obala jezen članek pivškega rojaka, slavista Silva Faturja z naslovom Zakaj molk o Tigru?. Nekaj podobnih tekstov, ki so komunističnemu režimu očitali brisanje spomina na TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica, Reka), je tedaj napisal tudi Boris Pahor. Preživeli tigrovec učitelj Anton Rutar pa je takole rotil svojega vnuka Boruta Rutarja, ki se je potem oddolžil TIGR-u z več knjigami: »Piši, piši knjige, sicer ne bo nihče več vedel o nas. Popolnoma bodo zamolčali ali po svoje prikrojili resnico o nas … Povej tisto, česar mi dolga leta po drugi svetovni vojni nismo mogli …« Stvar me je močno začrvičila in sem začel brskati po literaturi.
Od kod ste črpali informacije?
Z osamosvojitvijo ter demokratizacijo je počasi izbruhnila na dan množica informacij najprej o junaštvu tigrovskega upora proti fašizmu in kasneje še o bridki usodi tako TIGR-a kot tudi drugih primorskih domoljubov (čedermacev, krščanskih socialcev, liberalcev idr.) pod komunizmom. Prebral sem precej te literature in zaprepaden odkrival to tragično zgodbo. Srečeval sem se tudi z nekaterimi preživelimi tigrovci na Koprskem in občutil grenkobo, ki jih je spremljala zaradi odnosa režima do njih. Čutil sem, da moram nekaj storiti, da pomagam razkriti in popraviti krivico, ki jim je bila storjena. Začel sem z občasnimi objavami v dnevnem in periodičnem tisku in sredi preteklega leta končal s knjigo, ki je predmet tega intervjuja.
Kakšen odziv ima knjiga v javnosti?
Izšla je pri založbi Nova obzorja iz Ljubljane, k njenemu izidu sem tudi sam finančno pripomogel, tako da sem se odpovedal honorarju. Tednik in portal Demokracije sta jo močno promovirala. Po ustnih podatkih, ki sem jih dobil, je prva naklada kmalu pošla in so morali iti v ponatis. Tudi sam sem dobil precej odmevov na knjigo. Takoj po izidu sem se dogovoril tudi za prve predstavitve (v Pivki, v Tržaškem knjižnem središču in za veterane osamosvojitve Slovenije na Obali), a sem jih moral zaradi bolezni odložiti za nedoločen čas.
V nadaljevanju o vsebini knjige, razvoju delovanja TIGRa, pa tudi o ugrabitvi te organizacije.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Proti novi »davčni neumnosti«

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

Goloba strese ob misli na potratnost lastnih ministrov

Žebelj v krsto medijskega zakona
Ekskluzivno za naročnike

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

3 komentarjev
Andrej Muren
Ko človek bere ta članek, spozna, da so pravzaprav več tigrovcev pobili komunisti delno med vojno, delno po njej, kot so jih fašisti v vsem času obstoja fašizma. Sodeč po besedah zločinca Ribičiča, ki so mu pritrjevali ostali vodilni komunistični izmečki, neko gibanje, ki se je borilo proti okupatorjem, ni bilo nič vredno, če mu ni bil glavni cilj boljševiška revolucija. Je pa takšen odnos vodilnih komunistov do Tigra - ki mu niso mogli očitati, da je prejel kakšno orožje iz rok okupatorja - obenem tudi prikaz, kako je Partija gledala na vse, ki so hoteli organizirati odpor mimo njene komande. Spomnimo se, da so tudi meščanski politiki razmišljali o odporu proti okupatorju, a so jih kmalu po prvih organizacijskih korakih začeli pobijati vosovci - njih namreč in ne morebiti Italijane ali Nemce, pred temi so komunisti vseskozi bežali.
Obenem so komunisti tudi "pozabili" povedati, koliko orožja so oni dobili podarjenega od Italijanov ob kapitualciji Italije - veliko več kot domobranci kdaj koli od Nemcev. Kdo je torej bil resnični kolaborant okupatorjev v naši deželi?
Anton Vidmar
Dober komentar,Andrej,komunisti so največji sovražnik svojemu narodu,ne pa sovražniku !
Realist
Komunisti so pobili 2x več tigrovcev kot fašisti. Fašisti pa na primorskem zgradili 2x več infrastrukture kot komunajzerji.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.