Milan Gregorič: »Tigrovce je bilo treba utišati. Če to ni šlo, pa odstraniti«

Intervju: Milan Gregorič, publicist

Primorski publicist Milan Gregorič v pogovoru opisuje preganjanje tigrovcev, primorskih rodoljubov, ki ga je izvajala komunistična partija. Komunisti so bili pri nasilju nad njimi med 2. svetovno vojno in po njej pogosto še bolj okrutni od fašistov, ki se jim je domoljubna organizacija TIGR uprla prva v Evropi. Gregoričeva knjiga TIGR se vrača iz pregnanstva je reševanje zgodovinskega spomina na krivice, storjene tigrovcem in drugim primorskim domoljubom, ki jim je šlo za Slovenijo, ne pa za revolucijo.

Lani ste izdali knjigo TIGR se vrača iz pregnanstva o zgodovini primorske uporniške protifašistične organizacije TIGR, njenem preganjanju, ki so ga izvajali komunisti, in »rehabilitaciji« v zadnjih desetletjih. Zakaj ste se lotili preučevanja te organizacije?

V začetku 70. let sem zasledil v koprski reviji Obala jezen članek pivškega rojaka, slavista Silva Faturja z naslovom Zakaj molk o Tigru?. Nekaj podobnih tekstov, ki so komunističnemu režimu očitali brisanje spomina na TIGR (kratica za imena Trst, Istra, Gorica, Reka), je tedaj napisal tudi Boris Pahor. Preživeli tigrovec učitelj Anton Rutar pa je takole rotil svojega vnuka Boruta Rutarja, ki se je potem oddolžil TIGR-u z več knjigami: »Piši, piši knjige, sicer ne bo nihče več vedel o nas. Popolnoma bodo zamolčali ali po svoje prikrojili resnico o nas … Povej tisto, česar mi dolga leta po drugi svetovni vojni nismo mogli …« Stvar me je močno začrvičila in sem začel brskati po literaturi.

Od kod ste črpali informacije?

Z osamosvojitvijo ter demokratizacijo je počasi izbruhnila na dan množica informacij najprej o junaštvu tigrovskega upora proti fašizmu in kasneje še o bridki usodi tako TIGR-a kot tudi drugih primorskih domoljubov (čedermacev, krščanskih socialcev, liberalcev idr.) pod komunizmom. Prebral sem precej te literature in zaprepaden odkrival to tragično zgodbo. Srečeval sem se tudi z nekaterimi preživelimi tigrovci na Koprskem in občutil grenkobo, ki jih je spremljala zaradi odnosa režima do njih. Čutil sem, da moram nekaj storiti, da pomagam razkriti in popraviti krivico, ki jim je bila storjena. Začel sem z občasnimi objavami v dnevnem in periodičnem tisku in sredi preteklega leta končal s knjigo, ki je predmet tega intervjuja.

Kakšen odziv ima knjiga v javnosti?

Izšla je pri založbi Nova obzorja iz Ljubljane, k njenemu izidu sem tudi sam finančno pripomogel, tako da sem se odpovedal honorarju. Tednik in portal Demokracije sta jo močno promovirala. Po ustnih podatkih, ki sem jih dobil, je prva naklada kmalu pošla in so morali iti v ponatis. Tudi sam sem dobil precej odmevov na knjigo. Takoj po izidu sem se dogovoril tudi za prve predstavitve (v Pivki, v Tržaškem knjižnem središču in za veterane osamosvojitve Slovenije na Obali), a sem jih moral zaradi bolezni odložiti za nedoločen čas.

V nadaljevanju o vsebini knjige, razvoju delovanja TIGRa, pa tudi o ugrabitvi te organizacije.