Ministrica zavrača očitke o krčenju socialne države: »To so velike neresnice«

Ministrica Mateja Ribič zagotavlja, da zaradi razvojnega zakona nihče ne bo ostal brez socialnih pravic, štipendij ali otroških dodatkov. Napoveduje pa pregled sistema in ukrepe proti zlorabam. Na področju dolgotrajne oskrbe medtem izpostavlja prve konkretne učinke interventnega zakona: višje dodatke za zaposlene in nižje položnice za del stanovalcev domov za starejše.

Velike neresnice

»Proračun nikomur nič ne jemlje,« je na novinarski konferenci poudarila ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič ter s tem odgovorila na očitke sindikatov in nevladnih organizacij, da se z zmanjševanjem proračunskih sredstev krči socialna država. Odločno je zavrnila tudi navedbe, da naj bi bili ogroženi socialni transferji, štipendije in otroški dodatki. »To so velike neresnice,« je dejala.

Ministrica zagotavlja, da bodo vse socialne pravice ostale zagotovljene in da bodo upravičenci, ki pomoč potrebujejo, še naprej prejemali pripadajoče transferje. Enako velja za študentske štipendije in otroške dodatke. Proračun je po njenih besedah le javnofinančni okvir, znotraj katerega mora država oblikovati pravičen, vzdržen in pregleden socialni sistem.

Rezov v socialno državo ne bo

Vlada želi sistem izboljšati, tako da bo pomoč v prvi vrsti namenjena tistim, ki si socialne varnosti ne morejo zagotoviti z lastnim delom. Spodbuditi želi zaposlovanje in vrnitev delovno sposobnih posameznikov na trg dela ter preprečiti zlorabe in izkoriščanje sistema.

Zavrnila je tudi namige, da bi zaradi sprememb manj denarja prejemali nosečnice, mlade mamice in invalidi. Konkretnih ukrepov še ni želela predstavljati, saj ministrstvo sistem še pregleduje in čaka na strokovne analize. Bodo pa spremembe pripravljene v dialogu z vsemi pomembnimi deležniki, je zagotovila ministrica.

»Rezov v socialno državo ne bo,« je poudarila. Spomnila je, da se je njeno ministrstvo ob prevzemu ministrstva soočilo s 180-milijonskim primanjkljajem, a je vlada sredstva zagotovila. Če bi se tudi v prihodnje izkazalo, da načrtovane izboljšave ne bodo zadostovale, bo vlada po njenih besedah sredstva zagotovila s prerazporeditvami.

300 evrov dodatka za zaposlene v dolgotrajni oskrbi

Ministrica je danes predstavila tudi prve rezultate izvajanja interventnega zakona za učinkovitejše delovanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki je začel veljati 1. oktobra. Zakon naslavlja dva pereča problema: pomanjkanje zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in neenak položaj stanovalcev domov za starejše pri plačevanju institucionalnega varstva.

Prvi konkretni učinek je dodatek za zaposlene, ki so ga upravičenci prvič prejeli pri oktobrski plači. Zaposleni, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, pomoč družini na domu, osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, so za polni delovni čas prejeli 300 evrov bruto mesečno. Drugi zaposleni pri izvajalcih teh storitev so prejeli 150 evrov bruto.

Do dodatka je upravičenih približno 14.000 zaposlenih: več kot 12.000 v institucijah, več kot 500 pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu in okoli 1.300 pri izvajalcih pomoči družini na domu. Namen ukrepa je zadržati obstoječi kader, povečati privlačnost skrbstvenih poklicev in spodbuditi prihod novih zaposlenih. Ministrica priznava, da začasni dodatek sam ne more odpraviti vseh kadrovskih težav, vendar ga označuje za pomemben korak. Prvi odzivi s terena so po njeni oceni zelo pozitivni.

Cena doma tudi do 680 evrov nižja

Drugi pomemben ukrep prinaša izenačitev plačil institucionalnega varstva. Od 1. oktobra so do znižanega plačila upravičeni tudi stanovalci domov za starejše, ki še ne morejo uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo je takšnih stanovalcev približno 2.700.

Ministrstvo je vzpostavilo pogoje za izvajanje ukrepa, izvajalcem pa zagotovilo potrebne podatke, tako da so upravičenci lahko nižje položnice prejeli že pri obračunu za oktober. Ministrica je učinek ponazorila s primerom stanovalca, ki je doslej za oskrbo plačeval približno 1.450 evrov mesečno. Po novem bo njegova obveznost znašala od 770 do 1.150 evrov, odvisno od višine dodatka za pomoč in postrežbo. Mesečni prihranek bo tako znašal od 300 do 680 evrov.

Predvideno je tudi povračilo za nazaj v obliki dobropisa za upravičence, ki so bili zaradi postopnega uvajanja sistema in daljših postopkov odločanja v manj ugodnem položaju v obdobju od decembra 2025 do septembra 2026. Za dobropis stanovalcem ne bo treba vlagati posebne vloge. Pogoje bodo preverjali izvajalci na podlagi svojih evidenc in podatkov pristojnih institucij, dobropise pa bodo začeli upoštevati pri obračunih od novembra dalje. Razliko bo kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je pojasnila ministrica.

Hitrejše odločanje

Interventni zakon sicer prinaša tudi poenostavitve postopkov odločanja in ponovnih ocen upravičenosti. Cilj je zmanjšati administrativne obremenitve, skrajšati čakalne dobe in ljudem omogočiti hitrejši dostop do pravic. Ministrica pravi, da izvajanje ukrepov aktivno spremljajo in za zdaj ne zaznavajo sistemskih ovir ali zastojev. Pri spremljanju vprašanj in težav državljanov sodelujejo tudi s klicnim centrom 114.

Ministrica Mateja Ribič je še poudarila, da cilj ostaja vzpostavitev sistema, ki bo deloval v praksi, takšnega, ki bo ljudem zagotovil pravočasne in kakovostne storitve, stanovalcem domov pravičnejše plačilo, zaposlenim pa boljše pogoje za delo. Ministrstvo bo učinke ukrepov še naprej spremljalo in prihodnje leto pripravilo tudi sistemske spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, zlasti na področju dolgoročne finančne vzdržnosti.