Molitve za nerojene otroke v svetu brez omejitev, dokler zbrani niso nasilni do mater ali zdravstvenega osebja

Včeraj smo poročali o negativnih odzivih na shode pripadnikov Zavoda Božji otroci pred ljubljansko porodnišnico, kjer molijo za  rešitev nerojenih otrok in zaščito žensk pred ranjenostjo zaradi umetnega splava.

Člani Pobude za zaščito ustavnih pravic žensk ter pristojno ministrstvo jim očitajo ogrožanje pravic žensk ob rojstvu otrok, Združena levica pa bi tovrstna srečanja najraje kar prepovedala.

A tovrstne akcije so nekaj vsakdanjega v številnih demokratičnih državah sveta, kjer se ženske lahko prosto odločajo o splavu (takšnih držav je manj kot tretjina). Pri tem niso ovirane, razen če blokirajo dostop do klinike, uničujejo inventar bolnišnice ali grozijo zdravstvenem osebju.

40 Days for Life je najbolj obsežna mednarodno koordinirana mobilizacija do sedaj, ki pomaga ljudem v lokalnih skupnosti pri tem, da bi se končalo izvajanje splavov. Pod njeno okrilje spada tudi slovenska akcija 40 dni za življenje.

40 Days for Life poteka v 607-ih mestih v 32 različnih državah ter vključuje 675.000 prostovoljcev, vključenih v 3.895 lokalnih kampanj. Sami pravijo, da je njihovo delovanje rešilo 11.165 življenj, 127 specialistov je prenehalo z opravljanjem splavov ter da se je zaprlo 69 klinik.

"40 dni za življenje je osredotočena pro-life pobuda, usmerjena v molitev in post, miroljubno bdenje in ozaveščanje lokalne skupnosti, da bi tako dosegli Božjo (po)moč in dosegli konec opravljanja umetnih splavov."

Po opisu na njihovi strani gre za "miroljubno in informativno navzočnost". Prisotnost ljudi na kraju naj bi bila sama po sebi pričevanje, saj "pošilja močno sporočilo o tragični resničnosti umetnega splava, prisotnega v njihovem kraju."

Glede na to da se v javnosti pojavljajo želje po spremembi zakonodaje, da le-ta takšnih in podobnih zborovanj ne bi več dovoljevala, smo pogledali, kako je z zakonodajo v drugih državah. Zlasti smo se osredotočili na ZDA, saj so tam takšna gibanja najmočneje zastopana.

Tujina: Zborovanja pred klinikami ne smejo ovirati dostopa

Države včasih uvedejo zakone, s katerimi branijo klinike, v katerih se opravlja splav, pred oviranim vstopom vanjo, vandalizmom in z namenom, da bi paciente zaščitila pred grožnjami in nadlegovanjem protestnikov. Večinoma ti zakoni opredelijo "območje dostopa" do klinike, ki omejuje, kako blizu klinike se smejo protestniki zadrževati in se od države do države razlikujejo.

Največjega obsega je tako ameriški zvezni zakon Freedom of Access to Clinic Entrances Act (FACE), po katerem je kazniva uporaba grožnje ali fizične sile, kot je na primer postavljanje blokade, z namenom osebi preprečiti vstop v zgradbo. Zanimivo je, da zakon velja tako za zdravstvene centre, v katerih se izvajajo splavi, kot tudi za stavbe, ki se uporabljajo v molitvene namene. Zakon vključuje tudi posebne kazni v primeru uničevanja ali poškodovanja teh dveh tipov zgradb.

Poleg tega je v ZDA v 11 zveznih državah prepovedano onemogočanje vstopa v klinike, v šestih je prepovedano groziti zdravstvenemu osebju in ostalim zaposlenim v klinikah, štiri države protestnikom prepovedujejo povzročanje gmotne škode, poleg tega je v Mainu določeno, da skupine pred kliniko ne smejo biti preglasne in ne smejo spuščati substanc z neprijetnim vonjem, v Severni Karolini pa je med protesti pred kliniko prepovedano nošenje orožja.

Na lokalni ravni imajo podobne zakone tudi v Avstralski Tasmaniji ter na treh območjih v Kanadi - v Britanski Kolumbiji, ter v mestih Calgary in Toronto.