Varnostnik pod nobenim pogojem ne sme prekomerno uporabiti sile, odvzeti telefona ali posegati v njegovo vsebino

V petek smo poročali o nadaljevanju gradnje kanala C0, ki se je takoj po volitvah kljub mnogim nepravilnostim nadaljevala. Preprečiti so jo želeli lastniki zemljišč, čez katera naj bi potekala trasa kanala C0, toda dva od njih, Uroš Jernejc in Simon Jernejc, sta zaradi težkih pesti varnostnika končala na urgenci, oba s hudimi poškodbami. Varnostniki so nekaterim, ki so dejanje snemali oziroma fotografirali – tudi žrtvama – odvzeli telefone in z njih zbrisali podatke. Brisali so posnetke in fotografije. Če so vanj posegali še kako drugače, ne vemo. Zanimalo pa nas je, ali ima varnostna služba za to pooblastila in kdo oziroma v kakšnih okoliščinah lahko nekomu (na njegovem zemljišču!) odvzame telefon, vanj vdira ter celo spreminja vsebino (v tem primeru jo je brisal). Prav tako nas je zanimalo, ali in v kakšnih primerih sme varnostnik uporabiti fizično silo.

V luči nedavnih dogodkov na trasi kanala C0, kjer so varnostniki fizično obračunali z lastnikom zemljišča in njegovim bratrancem, odvzeli mobilni telefon ter brisali posnetke, se javnosti upravičeno zastavlja vprašanje, kaj v takšnih primerih dovoljuje slovenska zakonodaja in kje so meje pooblastil varnostnih služb.

Varnostnik ima manj pooblastil kot policist

Zakonodaja Republike Slovenije je na tem področju zelo jasna in stroga. Delo varnostnih služb ureja Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), ki varnostnikom podeljuje določena pooblastila, a ta niso izenačena s policijskimi. Njihovo ukrepanje je strogo omejeno na varovano območje in mora vedno slediti načelu sorazmernosti. Za pravno vidik dogodka ob kanalu C0, ko so varnostniki odvzeli telefone in pomembno posegali v njihovo vsebino (zagotovo so jo brisali, za druge morebitne posege ne vemo), smo vprašali vrhovnega sodnika Jana Zobca, ki je povedal:

»Odvzem telefona pomeni poseg v lastnino na telefonu in je zato že sam po sebi protipraven (razen v primerih, ko je za odvzem podana pravna podlaga, npr. rubež v izvršilnem postopku, zaseg v kazenskem postopku ...). V tem primeru za odvzem ni bilo pravne podlage, še posebej ne na zemljišču v lasti žrtve. Kolikor mi je znano, gradbena dovoljenja še niso pravnomočna, razlastitveni postopki tudi še niso končani in odškodnina za razlaščena zemljišča ni plačana. V teh okoliščinah je dejanje, ki smo mu bili priča v zadnjih dneh (nasilno vdiranje na tuja zemljišča), protipravno vznemirjanje lastništva. Ko to spremlja še nasilje zoper lastnike, ki se temu nasilništvu upirajo, gre po mojem mnenju tudi za kazniva dejanja.

V tem primeru za odvzem ni bilo pravne podlage, še posebej ne na zemljišču v lasti žrtve. 

Telefona torej ni mogoče odvzeti brez odločbe sodišča. Po sodni praksi ESČP pomeni odvzem telefona poseg v pravico do zasebnosti (8. čl. EKČP – kar je tudi logično, saj je telefon sredstvo komunikacije z zabeleženimi komunikacijami in zgodovino le-teh, prav tako so v njem shranjeni seznami kontaktov), ki mora biti zakonit (poseg mora imeti jasno in nedvoumno oporo v zakonu, ki pa je v primeru, za katerega me sprašujete, nima – poseg bi moral temeljiti na odločbi sodišča), biti mora nujen v demokratični družbi in sorazmeren cilju, ki ga ukrep zasleduje. Hkrati s tem morajo biti podane tudi učinkovite varovalke zoper zlorabe.

Če sklenem, odvzem telefona je protipravno dejanje. Občane, ki so žrtve nasilja, bi morala varovati policija. Njena temeljna naloga je zagotavljati varnost ljudi.«

Varnostnik (in nihče drug) vam ne sme odvzeti telefona in brisati posnetkov

Kratek in neposreden odgovor je: zasebna varnostna služba po slovenski zakonodaji pod nobenim pogojem nima pooblastil za odvzem mobilnega telefona z namenom brisanja posnetkov. Takšno dejanje je nezakonito.

Varnostnik lahko izvede t. i. površinski pregled osebe in ji začasno odvzame izključno nevarne predmete (npr. orožje, nož), s katerimi bi oseba lahko koga poškodovala, te predmete pa mora nato obvezno predati policiji. Mobilni telefon v to kategorijo ne spada. Prav tako varnostnik nima nobene pravne podlage za poseganje v elektronsko napravo osebe ali brisanje podatkov s te naprave. Za pregled ali brisanje elektronskih naprav je v Sloveniji obvezna odredba sodišča, postopek pa lahko izvede izključno policija.

Za pregled ali brisanje elektronskih naprav je v Sloveniji obvezna odredba sodišča, postopek lahko izvede izključno policija.

Značilnost varnostnika je, da varuje.
Ko pa taista oseba napade in poškoduje lastnika na svoji zemlji, ni več varnostnik, temveč agresor in napadalec.
Uniforma varnostnika je samo blef. pic.twitter.com/4w64pRvBb3

— matjaz zorman (@ZormanMatjaz) March 30, 2026

Pravica do snemanja postopka

V Sloveniji snemanje na javnem kraju ali snemanje varnostnih postopkov načeloma ni prepovedano, še posebej, kadar posameznik z njim dokumentira morebitno zlorabo pooblastil, nasilje ali kaznivo dejanje zoper sebe (dokazno gradivo). To pravico posamezniki na svojem zasebnem zemljišču uveljavljajo še toliko bolj upravičeno.

V Sloveniji snemanje na javnem kraju ali snemanje varnostnih postopkov načeloma ni prepovedano.

Kdaj sme varnostnik uporabiti fizično silo?

Zakon določa, da sme varnostnik uporabiti fizično silo (strokovne prijeme in mete) le v skrajnem primeru:

• Če ne more drugače odvrniti neposrednega protipravnega napada nase ali na varovano osebo – torej v samoobrambi ali obrambi.
• Če oseba na silo poskuša vstopiti na varovano območje ali izstopiti z njega.

Uporaba sile mora biti sorazmerna. Pretepanje, podiranje na tla brez neposrednega fizičnega napada s strani občana ali surov obračun pomeni hudo prekoračitev pooblastil.

Pretepanje, podiranje na tla brez neposrednega fizičnega napada s strani občana ali surov obračun pomeni hudo prekoračitev pooblastil.

Pravna in zakonska podlaga 

Zgornje navedbe o varnostnikovih pooblastilih in mejah delovanja temeljijo na naslednji veljavni zakonodaji:

• Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1):
  • 43. člen (Načelo sorazmernosti): Varnostnik mora ukrepati z najmanjšimi škodljivimi posledicami in prenehati z ukrepanjem takoj, ko prenehajo razlogi zanj.
  • 45. člen (Vrste ukrepov varnostnika): Taksativno našteva ukrepe. Odvzema osebnih elektronskih naprav ali brisanja podatkov med pooblastili ni.
  • 50. člen (Površinski pregled): Opravi se izključno z namenom odkritja in odvzema nevarnih predmetov.
  • 54. člen (Uporaba fizične sile): Določa stroge pogoje za uporabo sile zgolj za odvrnitev napada ali obvladovanje osebe, ki se upira ukrepom.
• Zakon o kazenskem postopku (ZKP): 219. a člen (Preiskava elektronskih naprav): Določa, da se preiskava elektronske naprave lahko opravi izključno na podlagi pisne odredbe sodišča.
• Kazenski zakonik (KZ-1): Neupravičen odvzem telefona, brisanje posnetkov in nesorazmerna uporaba sile lahko predstavljajo sume več kaznivih dejanj: Napad na informacijski sistem (221. člen), Poškodovanje tuje stvari (220. člen), Lahka in Huda telesna poškodba (122. in 123. člen), Nasilništvo (296. člen) ter Tatvina ali Rop (204. ali 206. člen).
• Smernice Informacijskega pooblaščenca (IP): Snemanje postopkov za namen zbiranja dokazov o zlorabi pooblastil ali kaznivem dejanju zoper sebe praviloma ne predstavlja kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja (138. člen KZ-1), saj gre za varovanje lastnih pravnih interesov.

Kaj storiti ob prekoračitvi pooblastil?

Zasebne varnostne službe nimajo absolutne moči.

Vsakršno prekoračitev pooblastil, še posebej uporabo nesorazmerne fizične sile ali neupravičen odvzem osebne lastnine, je treba nemudoma s preverljivimi dokazi (obnovljeni posnetki, zdravniški izvidi, priče) prijaviti policiji (vložitev kazenske ovadbe) in Inšpektoratu RS za notranje zadeve, ki ima pristojnost nadzora nad licencami varnostnih služb in posameznih varnostnikov ter lahko v primeru hudih kršitev licenco tudi odvzame. Vpleteni lahko razmislijo tudi o zasebni odškodninski tožbi.