Na hrvaški obali znova napaden kopalec, pristojni svetujejo previdnost

V Kaštelanskem zalivu na Hrvaškem kopalce že več tednov vznemirja morska želva vrste glavata kareta, ki naj bi po poročanju hrvaških medijev ugriznila že pet ljudi. Zadnji incident se je zgodil v nedeljo, 9. avgusta, ko je želva na plaži Miljenko in Dobrila v Kaštel Lukšiću najstnika ugriznila v spodnji del hrbta in mu povzročila krvavečo rano.

Po navedbah njegove matere se mu je želva približala od zadaj, čeprav je ni vznemirjal ali se je poskušal dotakniti. Po ugrizu je poklicala številko 112, kjer so ji svetovali, naj poškodovani poišče nujno medicinsko pomoč in prejme zaščito proti tetanusu. Dogodek je za lokalni Portal.hr potrdila tudi kopalka, ki je bila takrat v morju približno pet metrov od poškodovanega.

Šlo naj bi že za peti zabeleženi primer ugriza od 22. julija. Želva se po poročanju hrvaških medijev zadržuje v plitvini na območju med Kaštel Kambelovcem in Kaštel Lukšićem, zlasti med plažama Poštanski in Šulavi. Kopalci zatrjujejo, da se jim približuje sama, v nekaterih primerih tudi od zadaj. Ob prvih incidentih so pomoč nujne medicinske službe poiskale tri osebe – dve odrasli osebi in otrok. Utrpeli so ugrizne rane in podplutbe, nekatere poškodbe pa so zahtevale tudi šivanje. Morski.hr je tedaj poročal, da je območje obiskal tudi čoln pomorske policije.

Ena izmed poškodovanih žensk ima po navedbah njenega sina težave še več tednov po ugrizu. Želva jo je ugriznila v stegno in je ni izpustila, dokler se ji ni uspelo ubraniti. Sin je za Dalmacijo Danas povedal, da je noga močno otekla, njegova mati pa je še vedno na antibiotikih. Čakata jo ultrazvočna preiskava in pregled pri žilnem kirurgu. Natančno naravo in resnost poškodbe bodo lahko zdravniki določili po opravljenih pregledih.

Čeprav morske želve nimajo zob, imajo močan roževinast kljun in čeljusti, s katerimi lahko zdrobijo školjke in rake. Njihov ugriz lahko zato povzroči podplutbe, poškodbe tkiva in odprte rane, zaradi nevarnosti okužbe pa je treba po ugrizu poiskati zdravniško pomoč. Strokovnjak splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo Pero Tutman je pojasnil, da je takšno vedenje za glavate karete izjemno neobičajno. Praviloma se ljudem in plovilom izogibajo, njihov običajni obrambni odziv pa je beg. Po njegovih besedah ne gre za plenilce, ki bi lovili ljudi, razlog za vedenje živali v Kaštelanskem zalivu pa za zdaj ni pojasnjen.

Po petem ugrizu se je odzvalo tudi hrvaško ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod. Sporočilo je, da razmere spremlja skupaj s strokovnjaki, vendar odstranitev oziroma premestitev želve za zdaj ni predvidena. Glavata kareta je strogo zaščitena vrsta, njena prisotnost v plitvini ali na območju, namenjenem kopalcem, pa po pojasnilih ministrstva ne pomeni, da je zunaj svojega naravnega okolja.

Premestitev živali je strogo reguliran postopek, ki mora imeti jasno strokovno utemeljitev, za želvo pa bi pomenil velik stres. Poleg tega ni zagotovila, da se po premestitvi ne bi vrnila na isto območje, so pojasnili na ministrstvu. Lokalnim oblastem so priporočili postavitev opozorilnih tabel na plažah, kjer se želva pojavlja. Kopalcem svetujejo, naj se ob srečanju z njo mirno oddaljijo in zapustijo morje. Želve ni dovoljeno loviti, preganjati, hraniti ali ji preprečevati poti proti odprtemu morju.

Podobni primeri tudi drugod po Sredozemlju

Ugrizi morskih želv so zelo redki, vendar primeri iz Kaštelanskega zaliva niso prvi. Zdravniki Splošne bolnišnice Kotor so leta 2019 v strokovni reviji Acta Medica Croatica opisali štiri primere ugrizov v Boki Kotorski. Tri kopalke, stare od 61 do 67 let, je želva ugriznila v predel zadnjice, 51-letnega kopalca pa v stegno. Utrpeli so obsežnejše poškodbe kože in podkožja ter močne podplutbe, vendar je okrevanje minilo brez zapletov.

Leta 2016 so glavate karete pri otoku Orak blizu turškega Bodruma v enem dnevu ugriznile pet ljudi. Predstavnica WWF Turčija je takrat opozorila, da lahko k takšnemu vedenju prispevajo hranjenje želv, njihovo privabljanje za turistične namene ter poskusi kopalcev, da bi se jih dotikali ali se z njimi fotografirali. Živali lahko zaradi takšnih stikov ljudi začnejo povezovati s hrano ali pa se ob njihovem približevanju počutijo ogrožene. 

Leto pozneje so na plažah Lara, Belek in Side v turški Antalyi zabeležili deset ugrizov. Poškodovani so poiskali zdravniško pomoč, vendar so ugrizi po takratnih navedbah povzročili le manjše sledi in podplutbe. Tamkajšnji strokovnjak je domneval, da so želve kopalce zaradi slabše vidljivosti v vodi lahko zamenjale za meduze, s katerimi se prav tako prehranjujejo.  O večjem številu ugrizov so lani poročali tudi s plaže Marathi na Kreti. Zdravnica bolnišnice v Hanji je povedala, da je v dveh letih obravnavala več poškodovanih kopalcev. Ena izmed žensk je bila zaradi ugrizov v stegno in zadnjico ter poznejše okužbe rane sprejeta v bolnišnico. Strokovnjak grške organizacije za zaščito morskih želv Archelon je pogostejše približevanje želv ljudem povezal s tem, da jih turisti in ribiči hranijo. 

V medicinski reviji Wilderness & Environmental Medicine je bil objavljen tudi primer 44-letne ženske, ki jo je leta 2020 med plavanjem ob turški sredozemski obali večkrat ugriznila približno meter dolga glavata kareta. Najprej jo je ugriznila v palec, nato pa se ji je približala od zadaj in jo ugriznila še v hrbet oziroma pas. Zaradi globoke rane na palcu in obsežnih podplutb je prejela antibiotik in zaščito proti tetanusu, rana pa se je celila več mesecev.