Na Teharjah opozorili na grozote med drugo svetovno vojno in po njej

Zbrane na slovesnosti je nagovoril predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin, ki je dejal, da je šlo verjetno skozi teharsko taborišče od junija do avgusta leta 1945 od 7000 do 8000 ljudi.

Ogrin vedno, ko pride na Teharje, najprej misli na ljudi, ki so bili tam mučeni, izstradani, odvedeni na zadnjo pot. Njih se je treba spominjati, domobrancev, civilnih oseb, celo otrok, je poudaril. "Imeli so neumrljivo dušo, ko so bili živi, in imajo neumrljivo dušo, ko so mrtvi, zasuti pod plastmi zemlje in odpadkov. Živijo v neki drugi razsežnosti in tam jih bomo srečali. V trpljenju nedolžnih je velika skrivnost, zato se jih oklepamo s spominom," je dejal.

Na Teharje se prihaja tudi zato, ker so tam pobiti možje in fantje živeli ter zlasti umirali kot katoličani, je poudaril. Poleg tega so bili teharski trpini "vključeni v bit našega naroda". Velika večina jih je bila namreč tako povezana z izročili njihovih domačih družin, vasi, dolin, da nam ti možje lahko predstavljajo slovensko tradicijsko bit, je poudaril.

Po Ogrinovem mnenju pa teharski zločin ni premagan. Slovenci kot narod tega do zdaj nismo zmogli, zmogli so le posamezniki, napredujemo zelo počasi, je ocenil. Vsaka raziskava brezen in morišč je dragocena priložnost za novo spoznanje, vsak pogreb pobitih je lahko pot k občestvu živih in mrtvih, je še dejal.

https://twitter.com/druzinadoo/status/1576504975139966976