Na vrhu G7 prvi korak v smeri mednarodne davčne revolucije

Ni skrivnost, da so ugodne davčne stopnje za podjetja, pogosto predmet sporov med državami, ki se z njimi trudijo privabljati podtejtja z največjimi dobički, in tistimi, ki bi si želele prav tako prejeti del dobička, ki ga multinacionalke ustvarijo v njihovi državi, a dobiček akumulirajo v davčni oazi. 

Za ureditev tega področja doslej ni bilo prave politične volje, saj so imele določene države na račun tega nezanemarljive finančne prilive. Toda teh časov je, kot kaže, konec. Finančni ministri članic skupine G7 so namreč na zasedanju v Londonu dosegli "zgodovinski" dogovor o globalnem davku na dohodke največjih podjetij v vrednosti najmanj 15 odstotkov. Dogovor naj bi svojo končno raličico prejel na julijskem zasedanju skupine G20 v Benetkah, verjetno je, da bi dogovor sprejele tudi članice OECD.


Predlog prinaša oblikovanje najnižje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, pa tudi na posebna pravila glede višine in kraja plačevanja davka. Ta globalni davek bi tako obračunali le največjim in najbolj donosnim podjetjem na svetu, med katerimi ne bodo le tehnološki velikani, kot si je sprva prizadevala Francija.

Velike članice EU so zadovoljne

Na nek način je presenetljivo, da je do dogovora prišlo šele sedaj, saj je zdajšnji način poslovanja že dolgo trn v peti številnim gospodarsko uspešnim državam. Tako je britanski finančni minister Rishi Sunak na družbenem omrežju Twitter dogovor pospremil z besedami, da so po letih razprav "finančni ministri G7 dosegli zgodovinski dogovor o reformi globalnega sistema obdavčitve, da bi ga pripravili na globalno digitalno dobo".

🚨 At the @G7 in London today, my finance counterparts and I have come to a historic agreement on global tax reform requiring the largest multinational tech giants to pay their fair share of tax in the UK.

👇The thread below explains exactly what this means. #G7UK pic.twitter.com/HdcK1HuM91

— Rishi Sunak (@RishiSunak) June 5, 2021

Podobnega mnenja je tudi nemški finančni minister Olaf Scholz, ki je po poročanju agencije AFP dogovor o davku označil kot dobro novico za mednarodno davčno pravičnost. "Podjetja se ne bodo mogla več izogibati fiskalnim obveznostim s tem, da svoje dobičke zvito preusmerjajo v države z nejasno davčno strukturo."


Pozitivni odzivi prihajajo tudi iz Francije, ki si je že več let prizadevala za takšen davek in si bo prizadevala, da bi bil ta čim višji.

Povsem drugače pa dogovor spremljajo davčne oaze kot so Švica, Singapur ali Irska.  Irsko, na primer bi ta celik pretres davkov na dohodke pravnih oseb močno prizadel. Na Irskem imajo namreč trenutno sedež številne multinacionalke, ki poslujejo po celotni EU. Ker bi ta podjetja po novem več davka plačevala na velikih potrošniških trgih, bi na Irskem najverjetneje plačala manj. Državo, ki ima trenutno 12,5-odstotni davek bi to udarilo za približno dve milijardi evrov na leto. Še bolj, če bi jo posledično zapustili veliki delodajalci v državi, kot so Apple, Google in Facebook.

Dogovoru, da bi se davčna stopnja za velika podjetja poenotila na ravni EU nasprtuje tudi Madžarska. Za države bo to v praksi pomenilo, da bodo ob določeni najnižji davčni stopnji za sedeže multinacionalk tekmovale tudi na drugih področjih, kot je infrastruktura, podpora raziskavam ali kvalificirana in visoko izobražena delovna sila.

Presenetljiv dogovor

Današnji dogovor prinaša nekakšno poenotenje med državami, ki so doslej z nizkimi davki privabljale velike tehnološke multinacionalke in drugimi, ki od njihovih dobičkov niso imele prav dosti.

Ostri spori med njimi se tako vlečejo že vse zadnje desetletje, zato je kompromis v tem trenutku pravzaprav presenetljiv. Veliko zaslug za to gre pripisati sovidni krizi, ki je dobičke bolj kot komurkoli drugemu povečala prav spletnim velikanom Amazonu, Applu, Facebooku, Googlu in Microsoftu.

Večja obdavčitev teh družb bi lahko vsaj delno pomagala zapolniti velikanski proračunski primanjkljaj zahodnih držav. Predlog si sicer želi doseči tudi, da bi dohodke od dobičkov preko posebnih skladov odslej prejemale tudi manjše države, kot je Slovenija, zaradi česar ga bodo te predvidoma prav tako podprle. Koliko bi na ta račun prejela Slovenija, še ni jasno.

Ključna ameriška podpora, podrobnosti bo potrebno še doreči

Pomemben razlog za sklenitev takšnega predloga je tudi močna podpora ZDA, saj si  ameriški predsednik Joe Biden želi, da bi njegov 2250 milijardni načrt infrastrukturne prenove države financirale tudi velike korporacije (ZDA so prej predlagale najnižji 21-odstotni davek).

Tehnološka podjetja sicer že dolgo podpirajo prizadevanja za nadomestitev vedno večjega števila nacionalnih dajatev na svoje prihodke z jasnimi pravili glede tega, kje plačujejo davek.

Študija, ki jo je ta teden objavil Davčni observatorij EU, je napovedala, da bi lahko 15-odstotna stopnja letno ustvarila 41 milijard evrov (49,9 milijarde dolarjev) za ZDA in 48 milijard evrov za članice Evropske unije.

Še vedno pa ostajajo nedoločene tehnične podrobnosti sporazuma, torej, kako natančno deliti pridobljene davke. V sporočilu po srečanju je bilo zapisano, da bodo države, v katerih delujejo velika podjetja, dobile pravico do obdavčitve "vsaj 20%" dobička, ki presega 10% maržo. Toda opredelitev, katera podjetja bi dejansko obdavčili je ostala pri dikciji "največjih in najbolj donosnih večnacionalnih podjetj".