Najstarejša trta na svetu ne bo dobila svojega zakona

Najstarejšo trto na svetu, ki raste na Lentu v Mariboru, zaradi njene starosti, ocenjena je na več kot 400 let, uvrščajo med izjemne naravne in kulturne spomenike Slovenije. Od leta 1994 jo varuje občinski odlok o razglasitvi Stare trte v Mariboru za naravno znamenitost, vendar so nekateri prepričani, da je trta presegla okvire občine in bi jo bilo treba zaščititi na nacionalni ravni z zakonom. Tako je poslanec in mariborski občinski svetnik Dejan Kaloh septembra v proceduro vložil predlog zakona o najstarejši trti na svetu, ki pa ne bo učakal luči sveta, saj so ga tako pristojni odbor kot poslanci državnega zbora (DZ) zavrnili.

»Najstarejša trta na svetu že od slovenske osamosvojitve dalje ni zgolj lokalna znamenitost, ampak predstavlja pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki je tudi mednarodno priznana. Kot takšna zagotovo zasluži državno zaščito in regulacijo, ki bi zagotovili ohranitev tega edinstvenega naravnega spomenika,« je v predlogu zakona zapisal Dejan Kaloh, septembra še poslanec SDS, zdaj nepovezan poslanec. Izpostavil je še, »da se z zakonom o najstarejši trti na svetu tako ustvarjajo možnosti za ustreznejše varstvo in ohranitev te neprecenljive naravne vrednote Slovenije, ki je hkrati tudi del svetovne naravne dediščine. To bo omogočilo krepitev mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot izjemne turistično-vinske destinacije ter ohranjanje bogate slovenske kulturne in naravne dediščine še za prihodnje rodove.«

25 tisoč evrov kazni za poškodovanje stare trte

Dejan Kaloh je glavnino zakonskega predloga napisal sam, pri oblikovanju pa sta sodelovala še mestni viničar Stane Kocutar in nekdanji mariborski podžupan Danilo Burnač. Po predlogu zakona bi skrbnik trte še naprej ostal mariborski zavod za turizem, spremenilo pa bi se financiranje. Za to bi bila po novem zadolžena država, ki naj bi na leto za vzdrževanje, prireditve in promocijo namenila pol milijona evrov. Trta naj bi dobila tudi protokolarnega skrbnika, ki naj bi bil vsakokratni aktualni predsednik države.

»Občinska materija je na nek način zastarela, v zadnjih 30 letih je Stara trta presegla lokalne okvirje v smislu pomembnosti, vmes je bila vpisana tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Tudi ministrstvo za okolje in prostor jo vodi v razvidu registra naravnih vrednot na državni ravni, zato si zasluži nacionalno prepoznavo ter zakonsko ureditev in regulacijo. Vsi njeni atributi jo postavljajo na unikatno mesto, kar država mora prepoznati. Je štajerski in slovenski ponos,« še razlaga Kaloh.

Zakonski predlog med drugim predvideva tudi kazni. Posameznika, ki bi denimo poškodoval steblo, korenine, veje, brajdo, trgal listje in plodove ali kakorkoli drugače poškodoval trto, bi kaznovali s 25 tisoč evri denarne kazni. Ta zakon je, še dodaja Kaloh, nadideološki zakon, ki bi moral povezati vse poslance. Poleg Kaloha so predlog podpisali še poslanci Jože Tanko, Alenka Jeraj, Anže Logar, Eva Irgl, Andrej Hoivik in Mojca Šetinc Pašek.

Izgovorili so se na dvojno pravno varstvo

Navkljub Kalohovim prizadevanjem, da bi ta slovita trta dobila svoj posebni zakon in s tem na leto pol milijona državnih evrov za njeno vzdrževanje, promocijo in prireditve, so v matičnem parlamentarnem odboru skoraj vsi člani zavrnili predlog zakona za njeno zaščito. Zakonodajno-pravna služba DZ je v obravnavi na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarila, da predlog ureja vsebine, ki so deloma že urejene z drugimi predpisi, zato bi se s predlagano ureditvijo lahko vzpostavilo dvojno pravno varstvo, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne države.

Predlog zakona je danes zavrnil tudi državni zbor. Vlada je navedla, da se »zaveda dodane vrednosti najstarejše vinske trte kot naravne in kulturne dediščine za promocijo bogate tradicije vinogradništva in vinarstva«, vendar da urejanje področja najstarejše trte ne zahteva ureditve v posebnem zakonu, saj so veljavne zakonske ureditve primerne.

Kaloh je po zavrnitvi parlamentarnega odbora na svojem omrežju X zapisal: »Sprejetje zakona bi Zavodu za turizem Maribor prineslo 500.000 evrov na leto iz državnega proračuna. A Svoboda in Levica sta bili proti. Najstarejša trta na svetu že dolgo ni več zgolj lokalna znamenitost, ampak predstavlja pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki je tudi že mednarodno prepoznana. Korenine potomk te častitljive vinske dame danes prepletajo prst velikega dela zemeljske oble. Vključno z letom 2023 so jih, overjene z uradnim certifikatom, posadili v 147 krajih v Sloveniji in 99 krajih v tujini. Izven Slovenije je tako potomka najstarejše trte prisotna na štirih kontinentih ter v kar 27 državah.«

In postavil retorično vprašanje, zakaj zakon? »Ravno zaradi razpršenosti in nesistemskosti vrste zakonskih določil, ki naj bi se nanašali na zaščito Najstarejše trte na svetu smo predlagatelj in sopodpisniki podali zakon v tovrstni obliki. Ravno zaradi nedorečenosti cele vrste splošnih zakonov in izvedbenih podzakonskih aktov bi bilo potrebno najstarejšo trto na svetu zakonsko zaščititi in urediti njen pomen ter varstvo pred naravnim in tudi pravnim uničenjem,« je prepričan Kaloh. Z zakonom o Najstarejši trti na svetu bi se tako ustvarile možnosti za ustreznejšo varstvo in ohranitev te neprecenljive naravne vrednote Slovenije, ki je hkrati tudi del svetovne naravne dediščine. To bi omogočilo, tako Kaloh, krepitev mednarodne prepoznavnosti Slovenije kot izjemne turistično-vinske destinacije ter ohranjanje bogate slovenske kulturne in naravne dediščine še za prihodnje rodove.

»Svobodnjaki v Mariboru nikoli več ne bodo dobili enega samega glasu!«

Ob obravnavi v DZ pa sta najbolj izstopali izjavi Tomaža Laha iz Svobode, ki je dejal: »V primeru Stare trte imamo soliden zakonodajni okvir na področju njene zaščite, kar pa ne pomeni, da upravljanja s staro trto in skrbi zanjo v prihodnosti ne moremo izboljševati. Predlagatelju ne odrekamo dobrih namenov in poti, ki jo je izbral, vendar pa menimo, da obstajajo bolj modri zakonodajnopravni pristopi za potrebne rešitve.« Za njim pa še izjava Tatjane Greif iz Levice, ta je dodala, da lokacija Stare trte za vpis na seznam svetovne naravne dediščine domnevno ne izpolnjuje nobenega od predpisanih kriterijev, zato ne more biti vpisana na seznam, kot je predvideno s predlogom. V njem po njenem tudi ni sprejemljivo, da bi stroški vzdrževanja hiše, ki je v občinski lasti, ter promocija, ki so v pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, čigar ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, bremenili državni proračun.

Kaloh je ob vsem skupaj razočaran sklenil: »Svobodnjaki v Mariboru nikoli več ne bodo dobili enega samega glasu! Lah in Krajnc sta glasovala proti zakonu o najstarejši trti, Grgurovičeva pa sploh ni želela sopodpisati samega zakona. Tudi vlada je bila proti zakonu. Anti-mariborska in anti-slovenska Golobova vlada!«