Najuspešnejšega politika na levi izključili iz SD – zakaj že?

Privzeta profilna slika
dr. Jože Možina
Vir: Tamino Petelinšek

V vrstah skrajne levice in njenih vodilnih akterjev divja prava histerija na račun stališča nekdanjega predsednika Boruta Pahorja, potem ko je v intervjuju na TV Slovenija izjavil, da tragedije v Gazi ne bi imenoval genocid. Je ekstremiste na levi res iztirila Gaza ali pa je v ozadju šokantno razkritje z naskokom najuspešnejšega politika na levi, da leve stranke ves čas in tudi danes niso samostojne, ampak jih vodijo stare strukture?

Borut Pahor je to utemeljil na svoji izkušnji, ko je bil predsednik vlade. Ko te hočejo »strici iz ozadja« zamenjati, preprosto naredijo razkol v poslanski skupini in eno levo vlado zamenjajo za drugo levo vlado. Vse to in še veliko več dragocenih aktualnih pogledov smo lahko slišali v odmevnem intervjuju na RTV SLO 1.

Na čelu sprememb je bil Demos

Pregovorno previdni Pahor je v marsičem presenetil z iskrenostjo, pronicljivostjo in doslednostjo. V uvodu je pojasnil, da se zdaj preživlja kot podjetnik. Dejaven je na več področjih. Veliko predava po svetu, zlasti na Kitajskem.

Kot politik, ki je več kot tri desetletja zasedal tudi najvišje položaje v državi, je spomnil na slovensko politično pomlad. Takrat je kljub velikim razlikam med političnimi poli vladalo pozitivno vzdušje. Ob tem je poudaril: »Moramo biti pošteni: na čelu sprememb je bil Demos, dediči prejšnje stranke pa smo se temu prilagajali. Ni dvoma, oče tega projekta, oče slovenske osamosvojitve je bil Jože Pučnik, kot je govoril že dr. Bučar. Bil je avtoriteta. Znal je povezati ljudi s svojo osebnostjo, tudi s skromnostjo in ponižnostjo, ki ostaja svetel vzor. Bolj kot si močan, je rekel, bolj moraš biti ponižen.«

Sodelovanje pri skupnih projektih se je v veliki meri nadaljevalo tudi v času prizadevanja za vstop v EU in NATO. Nihče ni šel tako daleč, da bi ogrozil pomembne nacionalne cilje. Danes je žal drugače, je povedal gost.

Preprečevanje pokopa žrtev revolucij je sramota, populizem in izključevanje nas strateško ogrožata

Problem zahodnega sveta in Slovenije je širjenje populizma – politike zavračanja in izključevanja. Slovenska značilnost in hkrati nevarnost pa je izkoriščanje delitev iz časa državljanske vojne in revolucije za potrebe dnevne politike, meni Pahor in dodaja: »V slovenski politiki imamo še en pojav, ki nas strateško ogroža. To je razločevanje, izključevanje, razkol, ki nastaja zaradi sovraštva, ki temelji na naših različnih zgodovinskih usodah sredi druge svetovne vojne in po njej.«

Nekdanji predsednik je zaskrbljen, ker se za politične nasprotnike izkoriščajo in ponavljajo grobe ideološke oznake »izdaja«, »izdajalci« itn., ki izvirajo iz bivšega nedemokratičnega režima. »Nobene potrebe ni, da bi znova obujali sovraštvo med nami zaradi usod, ki so ostale daleč v preteklosti,« poudarja bivši predsednik in glede preprečevanja pokopa žrtev iz Macesnove gorice dodaja, da to ni sramotno le za župana Jankovića, ampak za ves narod. Skrbi ga zatekanje k stari ideološki retoriki, kar je še posebej nevarno, ker bomo v prihodnosti glede na zahtevne mednarodne razmere kaj lahko spet potrebovali veliko enotnost.

»V slovenski politiki imamo še en pojav, ki nas strateško ogroža. To je razločevanje, izključevanje, razkol, ki nastaja zaradi sovraštva, ki temelji na naših različnih zgodovinskih usodah sredi druge svetovne vojne in po njej.«

Tranzicijska levica je v zatonu, še vedno jo obvladujejo strici iz ozadja

Borut Pahor napoveduje zaton tranzicijske levice, ki je postala konservativna, nepripravljena na spremembe, zaradi česar Slovenija izgublja in zamuja razvojne priložnosti. Pri desni sredini Pahor pogreša svežo, prepoznavno »ponudbo« za prihodnost, s katero bi se lahko poistovetila velika večina Slovencev. »Prevečkrat se tudi desna sredina udobno usede v fotelj in zateče k stari retoriki. Gotovo je nekaj več svežine, več pripravljenosti za spremembe, a ne dovolj, da bi Slovenci, ki so danes nezadovoljni, videli – tam imamo alternativo,« dodaja Pahor.

Zlasti zanimivo je njegovo izvirno pojasnilo koncepta vladanja leve sredine v Sloveniji, za katerega je, kot pravi, značilno to, da tisti, ki formalno vladajo, dejansko ne počnejo tega. »To je bil tudi moj problem, ko sem prevzel položaj predsednika vlade – da pravzaprav nisem bil tisti, ki je določal stvari,« priznava Pahor. Gost, ki je bil, kot sam pravi, del prejšnjega sistema, v pogovoru pojasni, da je del moči stricev iz ozadja posledica strahu prebivalcev, povezanih z nekdanjim režimom. Stari centri moči so jim nudili zaščito, da se jim ne bo nič zgodilo. Iz tega do neke mere še danes izvira njihova moč, pove Pahor. V zdajšnjem času strah temelji na antijanšizmu. »Če poslušate retoriko leve sredine, je glavna poanta ta – važno, da smo mi tukaj, da ni Janez Janša,« pojasni Pahor. Ti centri moči seveda temeljijo na obvladovanju gospodarstva, obveščevalnih služb. Imajo denar in obvladujejo medije.

»To je bil tudi moj problem, ko sem prevzel položaj predsednika vlade – da pravzaprav nisem bil tisti, ki je določal stvari.«

Razočaran volivec sedanje koalicije odločno proti stigmatizaciji podjetnikov in zdravnikov

Borut Pahor priznava, da se politika gradualizma, ki jo je tudi sam zagovarjal kot primerno za Slovenijo, ni obnesla. Slovenija zaostaja. Gost poudarja, da je poleg skrbi za varnost pomembna tudi skrb za podjetnost, kar pa nam ne gre od rok. Slovencem nismo sposobni povedati, da je zasebni sektor nekaj dobrega, meni Pahor.

V intervjuju je odločno nastopil proti oviranju in stigmatizaciji podjetnikov ter zdravnikov. »Ali je res treba zdravnike zmerjati z zaslužkarji? Študirali so leta in leta, opravljajo stvari, ki jih drugi ne znajo. Ko zbolimo, gremo k njim. Naj zaslužijo. Meni je vseeno, ali grem k zasebnemu zdravniku ali v javno službo,« je še dodal Borut Pahor. Nekdanji predsednik je govoril o ozadju velike zmage Roberta Goloba na zadnjih volitvah in povedal, da je tudi sam volil eno od strank vladne koalicije. Je pa zaradi razočaranja nad razmerami podvomil, da bo na naslednjih volitvah volil enako.

Vedno znova Gaza

Glede nastopa predsednice Nataše Pirc Musar v Bruslju je Pahor ocenil, da bi sam ravnal drugače in dogajanja v Gazi kljub nesorazmerni uporabi sile ne bi imenoval genocid. Slednje je namreč mednarodni pravni pojem. V intervjuju je to vsebinsko pojasnil. Znova se je izkazalo, da je Gaza religiozno polje političnega točkovanja slovenske (ekstremne) levice, saj se je usul plaz pavšalnih, a hkrati grobih napadov z leve; od koordinatorice Levice Aste Vrečko do predsednice DZ Klakočar Zupančičeve, ki sicer nista poznavalki tematike, a sta prepričani, da se v Gazi dogaja genocid. V stranki SD, ki jo je Pahor uspešno vodil do zmage na volitvah leta 2008, se vrstijo celo pozivi, da bi ga izključili iz nje.

Ugledni profesor na FDV dr. Miro Haček je zaplet komentiral z besedami: »Pahorjev pogled je edini mogoč. Imamo namreč mednarodne postopke in institucije, ki odločajo o tem, ali je nek vojni zločin tudi genocid ali ne. In ta sodni postopek še vedno poteka. Eni politikanti iz Levice o tem seveda nimajo pojma.«

V zvezi z vojno v Ukrajini je Pahor opozoril, da je potreben zelo previden odnos do agresorske države Rusije in da se o tihi diplomaciji ne govori, ampak se o njej preprosto molči. Ob koncu je gost komentiral čedalje večji vpliv Kitajske. Na vprašanje, ali naj se povprečen Evropejec boji Kitajske in ali gre tej državi le za posel ali tudi za ideologijo – za vplivanje na evropski način življenja, je Pahor odgovoril, da kitajski nacionalizem v povezavi s samozavestjo, da so samostojna civilizacija, lahko sproža skrb.

Glede razmer v Sloveniji bivši predsednik predlaga, naj pazimo drug na drugega ter spodbujamo slovensko pridnost in podjetnost.

Znova se je izkazalo, da je Gaza religiozno polje političnega točkovanja slovenske (ekstremne) levice, saj se je usul plaz pavšalnih, a hkrati grobih napadov z leve.
Izbrano za naročnike
Et tu, Donald? In predlog Evropi
Fair play povsod
Po Arktiki (1. del): Kako sva se znašla v arktični Kanadi?
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Aljuš Pertinač: V demokraciji je kritika oblasti nujna (Odmev tedna, 6. 3. 2026)
  • 06. 03. 2026
[Video] Tomaž Štih: Če bi socialistom dal v varstvo puščavo, bi tam začelo zmanjkovati peska (Odmev leta, 31. 12. 2025)
  • 31. 12. 2025
[Video] Dr. Andreja Valič Zver: »Generacijo sužnjev je težko spremeniti v pokončne avtonomne ljudi« (Vroča tema, 11. 1. 2026)
  • 11. 01. 2026