Evropa načrtuje pristajalnik za Saturnovo luno Enkelad, kjer bi se lahko skrivalo življenje

Strokovni svet pri Evropski vesoljski agenciji je podal priporočila za bodočo misijo v okviru programa Voyage 2050.

Evropska vesoljska agencija se je že leta 2021 odločila, da bo dodatno raziskala eno od Saturnovih ali Jupitrovih lun. A katero točno in kako? Odgovor je poiskala pri skupini »vrhunskih planetarnih znanstvenikov«.

Skupina je najprej poiskala štiri najprivlačnejše tarče. To so lune Evropa, Ganimed, Enkelad in Titan. Nato so znanstveniki analizirali, kje bi lahko Evropa storila kar največji korak naprej in ostala velesila na področju vesoljske znanosti.

Odgovor: Enkelad. To je Saturnova luna, prekrita z debelim ledenim oklepom, pod katerim se skriva ocean tekoče vode, v katerem je najti tako organske spojine kot kemično energijo, in ki brizga iz južnega pola. Enkelad posledično spada med najverjetnejše kraje v Osončju, kjer bi se potencialno še lahko razvilo življenje. Znanstveniki predlagajo kombinacijo orbiterja, ki bi letel skozi gejzirje, in pristajalnika, ki bi končal na južnem polu v bližini teh gejzirjev in fizično jemal vzorce. Misija bi bila izstreljena po letu 2040 na dveh raketah Ariane 6.

Na drugem mestu je Saturnova luna Titan, ki ima ozračje in reke, jezera iz ogljikovodikov. Na Titanu je že davnega leta 2005 pristala evropska sonda Huygens, a je delovala zgolj dve uri in pol, številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Znanstvenike najbolj zanimajo sedimenti v jezerih Titana, ki bi jih z nizkimi obleti pri višini okoli 50 kilometrov oddaljeno analiziral orbiter. Pri tem bi deloma šel skozi vršace atmosfere in jo preverjal, podobno bi storil tudi pri bližnjem Enkeladu in vsaj enkrat obletel luno Mimas. Pristajalnik pa bi moral pristati na obalah jezer in biti opremljen s sistemom za jemanje vzorcev ter laboratorijem za analizo. A Esa se zaveda, da že ima »konkurenco«. Nasa namreč za raziskovanje Titana razvija večmetrski letalnik Dragonfly. Evropski pristajalnik potemtakem ne bi prinesel izjemne dodane vrednosti.

Jupitrova luna Evropa je izpadla, ker bi bil razvoj pristajalnika zanjo »izjemno zahteven in drag«, in ker že ima dve namenski sondi: JUICE (Esa) in Europa Clipper (Nasa).

Eno so načrti, drugo je izvedba. Države članice Ese bodo morale potrditi načrt in zagotoviti denar, evropsko gospodarstvo bo moralo najti tehnične rešitve. In trajalo bo. Pristanek je predviden v dveh ali treh desetletjih.