Plačna vrzel med spoloma največja v financah in zavarovalništvu, prihajajo nove spolne kvote
Po podatkih Sursa so bile leta 2022 v Sloveniji plače v vseh poklicnih skupinah višje pri moških. V Sloveniji je bila največja plačna razlika po skupinah poklicev za storitve največja med prodajalci (18,1 %), najnižja pa med uradniki (2,1 %), še pišejo Finance.
Po panogah so bile največje plačne razlike v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (23,7 %), zdravstvu in socialnem varstvu (20,1 %).
Ženske so v povprečju več kot moški zaslužile le v treh panogah in sicer prometu in skladiščenju, gradbeništvu in oskrbi z vodo ter ravnanju z odplakami in odpadki. V teh panogah so namreč večinoma zaposleni moški z nižjo izobrazbo, ženske, ki jih je manj, pa imajo ponavadi višjo izobrazbo in torej višjo plačo.
V Sloveniji je plačna vrzel med spoloma po podatkih Eurostata iz leta 2022 sicer med najnižjimi v Evropi, 8,2 %, povprečje EU-27 pa je 12,7 %.
Ministrstvo za gospodarstvo je lani pripravilo predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Ta predvideva spolne kvote za družbe z več kot 250 zaposlenimi, čistim prihodkom od prodaje nad 50 milijonov evrov oziroma vrednostjo aktive nad 43 milijoni evrov in pa za družbe z več kot 250 zaposlenimi, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost.
Družbe bodo morale zagotoviti 40-% zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali 33-% zastopanost manj zastopanega spola med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji.
2 komentarja
Andrej Muren
Ob primerjavi plač med ženskami in moškimi enake izobrazbe v vsej svojem poklicnem življenju nisem videl ali vsaj slišal za en sam konkretni primer, ko bi bila ženska plačana manj kot njen enako kvalificiran moški kolega. Torej je govorjenje o velikih plačnih razlikah eno samo prazno nakladanje.
Glede spolnih kvot pa naslednje: ali bodo uvedene tudi v rudarstvo, gradbeništvo, gozdarstvo..? In predvsem ali bodo uvedene tudi pri povsem feminiziranih poklicih, šolstvu, zdravstvu in predvsem v sodstvu? A, to pa ne! Samo na vodilnih mestih, ne tam, kjer je treba težko delati!
Delovanje spolnih kvot si lahko ogledamo v politiki, kjer so edino zakonsko vpeljane. Rezultati? Katastrofa! Razne Klakočarce, Sukićke, Bratuškovce, pa tudi Musarce izd. Nobena od njih ne bi bila izvoljena brez sistema spolnih kvot. Kdo pa bi volil takšne kure?
In sedaj naj bi se spolne kvote vsiljevalo tudi v gospodarstvu? Ali mu ne gre zaradi socialističnih prijemov naših levakov že dovolj slabo? Ga hoče kdo uničiti?
rasputin
Ženske so v povprečju več kot moški zaslužile le v treh panogah in sicer prometu in skladiščenju, gradbeništvu in oskrbi z vodo ter ravnanju z odplakami in odpadki. V teh panogah so namreč večinoma zaposleni moški z nižjo izobrazbo, ženske, ki jih je manj, pa imajo ponavadi višjo izobrazbo in torej višjo plačo.
***
Primerjava plač med bolj in manj izobraženimi je popolnoma nevzdržna z vidika enakosti spolov. V medijih se neprestano pojavljajo trditve, da so ženske manj plačane od moških. Če so primerjave narejene brez upoštevanja izobrazbene stopnje, je to navadna demagogija. Logično je, da so čistilke z osnovno šolo manj plačane kot kvalificirani delavci in drugi z višjo stopnjo izobrazbe. Razlika v plači čistilke v odnosu do više kvalificiranih poklicev ne izhaja iz njenega spola, pač iz zahtevnosti dela, ki ga opravlja.
Če slonijo trditve, da so žesnke plačane manj kot moški brez upoštevanja izobrazbe in dela, ki ga opravljajo, taki podatki ne pomenijo nič. Primerjati je treba je enake poklice med moškimi in ženskami.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.