Tudi v zasebnem zdravstvu se bodo čakalne dobe podaljšale

Uredništvo

10. 2. 2024 ob 10:58
7 komentarjev

Projekcij o posledicah po 1. marcu, ko bodo začeli umiki soglasij za nadurno zdravniško delo veljati, za celotno državo ni mogoče narediti. Gre namreč za zelo različna stanja po posameznih ustanovah: če so soglasja umaknili zdravniki, ki zdaj delajo 70 ali 80 ur na teden, bo to bolj vplivalo, kot če so jih umaknili tisti, ki le malo presegajo redni delavnik, piše Delo.

Posledice odtegnitve soglasij za čezmerno nadurno delo in prepoved dela zdravnikov zunaj matičnih ustanov, bodo usodno vplivale na javno in zasebno zdravstvo. Prvi teden marca, ko bo pričela veljati ukinitev večine soglasij, bo še vse potekalo normalno. V drugem tednu bo začelo zdravnikov primanjkovati. Po dveh tednih se bo dostop do zdravstvene oskrbe slabšal, kar bo v posameznih krajih različno, v nadaljevanju pa bo povsod težko priti do zdravnika.

Pomanjkanje anesteziologov bo na primer povsod zelo vplivalo na izvajanje kirurških operacij in v UKC Maribor ocenjujejo, da jih bo za polovico manj. A daljšanje čakalnih dob gre pričakovati tudi v zasebnem sektorju.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

7 komentarjev

rasputin

11. 02. 2024 13:32:34 0 Odgovori

Me zanima, zakaj nikomur ne pride na misel, da bi se obrnil tudi na Ekonomsko fakulteto, kjer predavajo ekonomiko zdravstva. Tu je predstvitev in link, če koga res zanima, kaj je to ekonomika zdravstva. To pač ni zdravniška specializacija. Mogoče kdo izven zdravstva bolje pozna nacionalne zdravstvene sisteme kot zdravniki, ki se spoznajo na medicino, ne na nacionalne zdravstvene sisteme.

"Ekonomika zdravstva 1
predmet
Cilji predmeta
• spoznati vlogo zdravstvenega varstva v nacionalnih gospodarstvih
• spoznati področje ekonomike zdravstva in ekonomske razloge za obstoj ključnih elementov zdravstvenih sistemov
• spoznati izzive, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi
• razviti sposobnost zbiranja in interpretacije podatkov iz domače in tuje literature ter drugih virov informacij za primerjavo zdravstvenih sistemov
• razvijati sposobnost sporočanja ugotovitev in stališč (ustno in pisno)
• razvijati sposobnost za delo v (medkulturnih) timih

Vsebina predmeta
1. Uvod: ekonomika zdravstva in ekonomsko breme bolezni
2. Prikaz zdravstvenega sistema v Sloveniji in izbranih drugih državah s poudarkom na analizi financiranja zdravstva (gibanje, višina in struktura izdatkov za zdravstvo po metodologiji nacionalnih zdravstvenih računov)
3. Posebnosti zdravstvenih dobrin
4. Posebnosti oblikovanja povpraševanja v zdravstvu
• Tržno povpraševanje
• Prostovoljno zdravstveno zavarovanje
• Kolektivno financirana košarica zdravstvenih dobrin
• Finančne in nefinančne spodbude na strani povpraševanja
5. Posebnosti oblikovanja ponudbe v zdravstvu;
• Neprofitni motiv poslovanja ponudnikov
• Finančne in nefinančne spodbude na strani ponudbe
6. Elementi zdravstvenih sistemov in tipologija zdravstvenih sistemov
7. Osnove ekonomskih evalvacij v zdravstvu

Nosilci predmeta

izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča
Katedra za ekonomijo (redna članica)
Katedra za podjetništvo (pridružena članica)
E: [email protected]
T: (01) 5892-448
Fax: +386 1 5892-698
Govorilne ure
sreda ob 13.30 v P-309"

http://www.ef.uni-lj.si/content/static_slovene/predmet/predmet.asp?l=5&li=22&predmet_id=194021

rasputin

11. 02. 2024 10:26:22 0 Odgovori

Namesto "užaloščenih" zdravnikov naj naslovne slike raje kažejo trpeče paciente ...

Mitja

10. 02. 2024 19:37:18 0 Odgovori

Lepo prosim uredništvo, da po določenem času, recimo konec marca, ta članek dopolni s konkretnimi podatki in ne da z udarnim naslovom namiguje na to da tudi "privatniki" stavkajo. In podatki naj vsebujejo število posegov glede na preteklo obdobje, ne pa dolžino čakalnih vrst. Pravi rumeni naslov!

rasputin

10. 02. 2024 21:11:42 0

Boš čakal. V zvezi z zdravstvom imajo vsi kako svojo agendo, ki v ničemer ne prispeva k dejanskemu reševanju problemov v zdravstvu. Levica je na oblasti in zdaj je trenutek za njeno klientelo. Sedanja vlada doslej v zvezi z zdravstvom ni naredila nikakršne reformne poteze. Desna opozicija vidi v propadajočem zdravstvu priložnost za napadanje vlade, kar je sicer upravičeno in legitimno. Toda tudi desnica nima nobene vizije, kako reformirati zdravstvo, da bo postalo učinkvit in racionalen sistem. Tudi, ko je bila desnica na oblasti, je sistem deloval enako, neracionalno in koruptivno. Odsotnost vizije ali vsaj njenega iskanja se vidi tudi v desnih medijih, ki kaj več kot biti megafon nezadovoljnih zdravnikov ne zmorejo. Vsi skupaj, levica in desnica in njihovi mediji brcajo v meglo in pričakujejo, celo obljubljajo, da se bo razkadila...

rasputin

10. 02. 2024 14:49:18 0 Odgovori

Počasna agonija zdravstvenega sistema ali šok terapija, to je vprašanje zdaj.
Zlom zdravstva bo morda le prebudil koga v politiki, v zdravstvenem sistemu in tudi v medijih, ki v glavnem servilno servisirajo bodisi vlado bodisi zdravnike.

Če je v zdravstvu toliko korupcije, kot se govori: kaj delajo pristojni organi pregona??

rasputin

11. 02. 2024 08:00:37 0

https://insajder.com/slovenija/pismo-bralca-fides-terorizira-paciente-potrebno-je-takoj-prepovedati-popoldansko-delo

Peter Klepec

10. 02. 2024 11:31:43 1 Odgovori

Slovenci so mrtvouden narod. Zganejo se sele, ko jih nekaj krepko lopne po glavi. Recimo invazija srbske vojske, 1000% inflacija, ali vesoljni potop.
Zato bi bilo edino zdravilno, da bi vsi zdravniki konsekventno delali 40 ur na teden. Zaradi nacionalne karastrofe, ki bi sledila, bi se resitev nasla v trenutku. Pa cetudi za ceno, da bi vlado zbrcali v Savo.