Nam leto 2025 prinaša še dodatno obdavčitev – na psa?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin naj bi po novem letu v javno razpravo poslala predlog novele zakona o zaščiti živali. Po poročanju nekaterih medijev naj bi bil med predlaganimi novostmi tudi davek na pse, namenjen za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali.

»Država se po vseh močeh trudi polniti blagajno, a je zaradi težke situacije v gospodarstvu in ob vse večjih socialnih stiskah ljudi vsakršno dodatno obdavčevanje v družbi komaj sprejemljivo. Po davku na nepremičnine, dvigu davku na dodano vrednost je pred kratkim javnost šokiral predlog, da bi uvedli celo tako imenovani davek na pse,« je portal 24ur pisal leta 2013 – pa čeprav se sliši, kot bi pisali pred kratkim. Predlog je takrat podala Kinološka zveza Slovenije, predlagali so, da bi dajatev uvedli pod pogojem, da bi po drugi strani uvedli brezplačno čipiranje, znižali stroške cepljenja, subvencionirali kastracije in sterilizacije ter morebitne druge stroške lastnikov psov – na enega psa so predlagali 10 evrov letno.

Na Kinološki zvezi so takrat povedali, da davek na pse poznajo tudi v nekaterih drugih državah – v Avstriji višino letnega davka določajo mesta in občine, enako tudi na Nizozemskem in v Švici, le da v slednji davek določijo kantoni. Tudi v Nemčiji obstaja davek na pse, ki ga morajo plačevati lastniki psov. Ta davek se uporablja kot lokalna dajatev in je namenjen spodbujanju odgovornega lastništva psov ter financiranju lokalnih storitev. Znesek davka se razlikuje glede na občino ali mesto – na splošno znaša med 90 in 150 evrov na leto. Za drugega ali tretjega psa v gospodinjstvu je davek običajno višji. Nekatere občine imajo višje davke za pse, ki veljajo za »nevarne pasme, po drugi strani pa so davka lahko oproščeni službeni in terapevtski psi. V nekaterih primerih so lahko oproščeni davka tudi psi, ki so posvojeni iz zavetišč. Če lastnik psa ne registrira in ne plačuje davka, so predvidene globe. Družbeno gledano je davek na pse v Nemčiji sprejet kot orodje za urejanje odgovornega lastništva in za zmanjševanje števila zapuščenih psov, lani pa se je s tega naslova prililo okoli 421 milijonov evrov.

»Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču,« piše v 27. členu zakona o zaščiti živali, v nadaljevanju pa, da stroške zapuščene živali krije imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča. Če je občina zagotovila predpisano število mest za zapuščene živali, vendar zavetišče zapuščenih živali ne more sprejeti, uradni veterinar odredi namestitev živali v drugo najbližje zavetišče na stroške imetnika zavetišča, ki živali ne more sprejeti. Po podatkih Uprave za varno  hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v Sloveniji trenutno registriranih 16 zavetišč za zapuščene živali. Na upravi so pojasnili, da mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Vendar pa po podatkih uprave 19. junija letos kar 56 občin ni imelo pogodbe za oskrbo zapuščenih živali z nobenim zavetiščem, tako so poročali v Dnevniku. Poleg tega so spomnili, da je država z novelo zakona 2021 zavetiščem prepovedala usmrtitev zdravih zapuščenih živali, ki jim v tridesetih dneh od sprejema ne najdejo skrbnika – tudi iz tega razloga so zavetišča vse bolj polna, stroški pa naglo naraščajo. Glavnino stroškov njihove oskrbe nosijo imetniki zavetišč in občine, po 120. dnevu pa oskrba postane breme državnega proračuna. Po novem naj bi občine oskrbo živali v zavetiščih financirale šestdeset namesto trideset dni – novela zakona pa bi občinam omogočila, da enkrat na leto lastnikom psov zaračunajo prispevek za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali. Po podatkih Dnevnika bi bila podlaga za izračun višine prispevka povprečna višina oskrbnega dne za zapuščene živali v občini za preteklo leto, vendar ne bi smela biti višja od zneska dnevne dolgotrajne oskrbe za psa za preteklo leto.

Program Golobove vlade: treba je uvesti davek na vse

Kot že rečeno, je bil podoben ukrep predlagan že leta 2012, vendar takrat ni bil sprejet zaradi nejasnosti pri pobiranju dajatve in pomislekov, da bi jo plačevali vsi – ne glede na lastništvo živali. Tokrat pa naj bi bili zavezanci za plačilo le lastniki psov, ki so vpisani v centralni register hišnih živali. Te dajatve bi bili oproščeni tisti, ki so posvojili žival iz zavetišča, predvidoma za 5 let. »Če že je davek, potem naj ga plačajo vsi državljani. Kaj imajo z zapuščenimi psi lastniki psov? Nič,« so na družabnih omrežjih nekateri nasprotovali aktualnemu predlogu. Po drugi strani pa so nekateri mnenja, da bi morali ravno odgovorne lastnike psov oprostiti dajatve. »A najlažje je udariti po odgovornemu lastniku,« so ugotovili, da je najlažje zaračunati lastniku, ki ima čipiranega psa in je tako tudi zabeležen.

»Ker je ideja, da se z davki na pse financira oskrba zapuščenih psov, je racionalno, da davek plačuje tisti, ki nima psa,« je na X-u komentiral Rok Prešeren ter ob tem opozoril, da je bolj verjetno, da bo psa zapustil tisti, ki ga ima. Ob tem je sicer treba povedati, da za zapuščenega čipiranega psa nosi stroške lastnik – a pogosto se zgodi, da lastniki odvržejo mladiče, ki še niso čipirani, nekateri pa se čipiranju pač izognejo. Tudi mnogi drugi so mnenja, da je ideja zgrešena, saj bi davek doletel le tiste, ki imajo svoje pse ustrezno označene – večina zapuščenih psov pa ni označenih. »Program Golobove vlade: treba je uvesti davek na vse. Na pse, na mačke, kanarčke, hrčke in želve. Plačevati morajo vsi. Tisti, ki jih imajo, tisti, ki jih nimajo, ker so jih zapustili ali sploh ne kupili. Davek na rože in zelje na vrtu, travo in čebele,« pa je Mojca Škrinjar podala še nekaj »predlogov«, kaj vse bi se dalo obdavčiti. 

Srečno novo leto?

V letu 2025 bo v Sloveniji uvedenih več sprememb na področju davkov, prispevkov in dajatev, ki bodo vplivale na posameznike in podjetja. Med drugim se bo s 1. marcem zvišal obvezni zdravstveni prispevek, ki bo prvič usklajen z rastjo povprečne plače za leto 2024. S 1. julijem bo uveden tudi nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, in sicer v višini 1 odstotka bruto plače za zaposlene oziroma upokojence. Enak znesek bo kril tudi delodajalec. Kot smo pisali pred kratkim, vlada načrtuje še uvedbo nepremičninskega davka oziroma davka na premoženje, ki bi obdavčil drugo in vsako naslednjo nepremičnino. Predlagana je obdavčitev z 1,45-odstotno davčno stopnjo – istočasno pa vlada obljublja, da se bo na račun tega davka nekoliko povišala neto plača. A če od tega povišanja odštejemo vse ostale dajatve ter podražitve, se poraja utemeljen dvom, ali nam bo na koncu sploh še kaj ostalo v žepu.