Namesto da bi Slovenci ponotranjili odgovornost, smo ponotranjili histerijo

V slovensko koronsko medijsko krajino sta nedavno zarezali dve sporočili. V prvem je dr. Andraž Zorko iz javnomnenjske agencije Valicon prikazal vpliv slovenskih ''influencerjev'' na naš medijski prostor. Influencerska ''zdravstvena internistična ekipa'' v sestavi Tanja Ribič, Zlatan Čordić – Zlatko, Marko Potrč in Werner Brozović naj bi tako po zaupanju prekašala predstavnike zdravstvene stroke ter vlade. V drugem sporočilu pa je direktor UKC Ljubljana v javnem pismu vse prebivalce Slovenije dobesedno moledoval in prosil za odgovornost ter skrb za sočloveka.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




Svetovna zdravstvena kriza je celoten svet spravila v šok. V relativno kratkem časovnem intervalu se je življenje ljudi povsem nepričakovano postavilo dobesedno na glavo. Ker pa je ta zdravstvena kriza (v nasprotju z npr. izbruhom SARS-a v letu 2002) globalna, so izvorno enako zdravstveno ogrožene ter prizadete vse države. A vendarle se sedaj po 8 mesecih boja s pandemijo kažejo razlike glede na odziv javnosti. In tu Slovenija izrazito negativno izstopa. Da pa bi razumeli slovensko histerijo, moramo pogledati v ozadje dogajanja.

Prvič: Vsak kolikor toliko razgledan državljan je lahko že pred samo zaznavo epidemije v Evropi ugotovil, da se v Aziji nekaj ''kuha''. Do te ugotovitve je lahko prišel preko spremljanja domačih medijev, ki ne sodijo v orbito mainstreama, spletnih forumov, oz. je to ob povprečnem znanju angleščine lahko zasledil iz objav tujih spletnih medijskih hiš.

Tisti, ki s(m)o to počeli ter nis(m)o polagali upanja niti v premierja Šarca, takratnega ministra Šabedra, niti v takratno vodstvo NIJZ, s(m)o upravičeno pričakovali, da se približuje zdravstvena kriza. Slovenska histerija tako deloma izhaja že iz informacijskega vakuuma, v katerem živijo številni slovenski državljani, ki se od volitev do volitev zanašajo na navodila drugih, koga naj volijo.

Drugič: V Sloveniji je izbruh pandemije skoraj dobesedno sovpadal z menjavo vlade, ki jo je povzročil bivši premier, ko je ugotovil, da zaostreni situaciji ne bo kos. Naj še enkrat spomnimo, da so histerični protesti izbruhnili še pred začetkom koalicijskih pogajanj. Slovenski mediji so, kljub takrat že poznanemu hitremu poslabševanju situacije, vlado sprejeli na nož ter v zaostreni situaciji sejali in potencirali nezaupanje. Sedaj lahko vidimo, kam je sejanje mentalitete ''samo-da-ni-Janša'' ter posledično hiper-politizacije javnega prostora pripeljalo dobršen del slovenske javnosti.

Tretjič: Izhajajoč iz zgornjih predpostavk nadalje vidimo, da je slovenska medijska krajina državo pripeljala v situacijo, ko povprečen državljan iz zdravstvenega vprašanja naredi politično histerijo. Povprečen potrošnik slovenske medijske scene je tako nenošenje mask povezal z uporom proti premierju Janši. Za vsako malenkost potrebuje pravilo ter se v primeru neukrepanja preprosto izgovarja na odsotnost ali nerazumljivost le-tega.

Lahko si čestitamo. Povprečnega Slovenca smo degradirali na nivo triletnega otroka, ki za lažje razumevanje poleg besednih potrebuje še dodatna slikovna navodila; če mu kaj ni všeč in naleti na meje, pa se preprosto meče po tleh ter cepeta z nogami, ker razvajenec hoče liziko.
Zakaj Slovenci dejansko potrebujemo nov Bergamo, da doživimo katarzo v stilu Sofoklejeve Antigone?

Četrtič: O osredotočanju na posamezna drevesa anti-koronske propagande pogosto spregledamo velike dele gozda. Vprašajmo se, kdo ti influencerji sploh so? Kakšen je njihov interes? So v ozadju osebni, morda finančni interesi, kot je na to netaktno namignil g. Čordić? Toda za finančno-ekonomsko stanje posameznikov ni odgovoren premier, pa naj bo to Janša, Šarec ali nek nov nesojeni "tehnični Mesija". Ko je človek polnoleten, naj bi prevzemal odgovornost za svoja dejanja.

Zelo sumljivo je tudi dejstvo, da je znana politična osebnost pred časom določene zasebnike z bajoneti gnala v morje, obenem pa se zdi, da se v ozadju slovenskega proračuna že zadnjih 10 let pretakajo ogromni zneski malce drugačnim zasebnikom. In ti so seveda sedaj na robu živcev.

In tako smo prišli do zadnje, pete točke: Trenutna kriza je na prav neusmiljen način razgalila nekakšno agresivno introvertiranost naroda oz. celo samomorilskost. Zakaj Slovenci dejansko potrebujemo nov Bergamo, da doživimo katarzo v stilu Sofoklejeve Antigone? Že dolgo je znano, da Slovenci svojo agresivnost "uspešno" izživljamo z divjanjem po naših cestah. Letošnja kriza pa je v povprečnem Slovencu očitno sprostila nov ventil, in s tem posredno odprla še eno novo pot za prikaz izraza tragike, skorajda mazohizma naroda.

Za svoj prav preko trupel


V vsej situaciji je žalostno, da so vsi omenjeni deležniki, od mainstream medijev, raznih "zaslužnih" ter "upravičenih" posameznikov ter do ljudi, ki vladnim podpornikom očitajo čredni nagon, a so sami zadnjih 10 let kot ovčice poslušno živeli v staji tranzicijskih veljakov, zato da dosežejo svoje, pripravljeni iti dobesedno čez trupla. Trenutna kriza, ki spominja na vojno stanje, je pri teh posameznikih sprožila odziv, ki kaže na pomanjkanje empatije, vesti, neke vrste moralnega Nadjaza.

Navsezadnje čas preizkušnje kot je trenutni, lahko rodi svetnike oz. dobre ljudi, ali pa pospeši porast zla. V Sloveniji slednje na žalost pogosto prekrije množico dobrega in plemenitega, ki se na skrivaj in v odsotnosti burnega medijskega dogajanja odvija skrito za bolniškimi zidovi, v domovih za ostarele ipd.

Zrelost neke družbe se namreč vedno kaže v odnosu do najšibkejših. Eno je starost določene politične tvorbe oz. države, drugo pa je zrelost naroda, ki se vedno kaže v najtežjih trenutkih. In kot kaže trenutni razvoj dogodkov, nam odziv določenih sodržavljanov med nami ne mora biti v ponos.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes obrnil na državljane z govorom o situaciji pandemije koronavirusa. Ogledate si ga lahko tukaj.






Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike