Narava je naše bogastvo

Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo od leta 1970. Na ta dan smo posebej pozorni na varovanje okolja. Dan Zemlje obeležujemo v več kot 192 državah po vsem svetu. Letošnja tema »Naša moč, naš planet« nas spodbuja k razmisleku, kako lahko sami prispevamo k stabilnejši in bolj vzdržni prihodnosti.
»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1), se glasi prva poved v Svetem pismu. Zemlja, naš dom, je ena sama in ni vseeno, kako ravnamo z njo. Seveda ne smemo pomešati zelenega prehoda, ki je skoraj kot nekakšno gibanje, z resničnim varovanjem okolja. Bogastva življenja, kot ga imamo na Zemlji, zaenkrat niso našli še nikjer v vesolju.
Sveti Frančišek Asiški lepo zaobjame lepote narave v Sončni pesmi ali Hvalnici stvarstva. Znameniti vzklik francosko-švicarskega filozofa Jeana Jacquesa Rousseauja se glasi: »Nazaj k naravi.« Narava je, kot vemo, zelo pomembna za človeka; v njej si lahko psihično in fizično oddahnemo ali, če se ukvarjamo s športom, utrudimo. Tako ni nenavadno, da so se k naravi vračali pesniki, svetniki in filozofi. Arthur Schopenhauer v svojem delu Svet kot volja in predstava pomembno mesto nameni sončni svetlobi. Danes vemo, da sonce v nas sproža serotonin, na njem si lahko nabiramo vitamin D. Kje je lepše užiti sončni žarek kot v naravi; na s soncem obsijani livadi, ob reki, potoku jezeru ali morju? Narava je zelo navdihnila različne slikarje, v nekaterih krogih je najbolj znan Vincent van Gogh.
V Zemlji najdemo različne rudnine in minerale, ki nam s svojim obstojem olajšujejo življenje. Ali vemo, katere rudnine vse so v naših telefonih? Različna prst daje rast žitu in vinski trti. Na okus vina zelo vpliva prst, v kateri je rasla trta. Glina je pomembna za pridobivanje opeke, kamenje so uporabljali pri gradnji srednjeveških gradov. Brez Zemlje ne moremo živeti, saj nam daje hrano in pitno vodo, ki jo uporabljamo tudi pri pripravi drugih pijač. Čeprav bi nekateri danes radi prerezali vse vezi s kmetom, je kmetijstvo nujna panoga, ki nam omogoča preživetje, saj denimo testenine ne zrastejo na policah supermarketov.
Okoli 70 odstotkov Zemljine površine prekrivajo oceani s slano vodo, preostalo pa so celine in otoki. Na Zemlji so se izoblikovale različne kulture in verstva. V stari Grčiji se je oblikovala filozofska misel, ki je zarisala podobe Evrope, kot jo poznamo danes. Atene veljajo za začetek zahodne civilizacije. Evropa je svojevrsten fenomen med celinami, saj nikjer drugje na svetu ni toliko različnih narodov na tako majhnem prostoru. Veliko jih ima tudi čisto svoj jezik.
Slovenija je zelo zelena dežela, saj več kot polovico države prekriva gozd. Z gozdom so porasli hribi in griči, pobočja gora, ponekod pa je gozd prisoten čisto na ravnem. Gozd nam daje les, pa tudi senco in zaslombo pred vetrom. V gozdu prebivata gozdna flora in favna. Les uporabljamo za kurjavo, pa tudi za pohištvo, ostrešja, gradnjo hiš ali v umetnosti … V gozd lahko gremo na poživljajoči sprehod, saj je zrak v njem posebej poln kisika zaradi dreves in drugega zelenja.
Dodajamo še misel Augusta Rodina, znamenitega francoskega kiparja: »Narava je naše bogastvo! Zavedajte se, da narava nikoli ni grda. (Tudi mi smo del narave).«
Kot pravi star pregovor: »Ohrani red in red bo ohranil tebe«, bi z vidika današnjega človeka, potomca industrijske revolucije, lahko rekli: »Ohrani naravo in narava bo ohranila tebe!« Tega ne mislimo z vidika opevanega zelenega prehoda, kot smo že omenili, ampak zdravorazumsko, da na primer ločujemo odpadke, v naravi smeti odnesemo s seboj, ne napeljemo kanalizacije čez pitno vodo in še bi lahko naštevali.

Poslanica predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča ob Svetovnem dnevu Zemlje
V času, ko se soočamo z okoljskimi, demografskimi in gospodarskimi izzivi, je ključno, da ohranjamo trezno presojo in realen pogled. Pogosto niso potrebni veliki premiki, temveč preproste, zdravorazumske izbire: ko izberemo javni prevoz, lokalno pridelano hrano ali energetsko učinkovite rešitve, morda ne rešujemo sveta, a prispevamo k boljšemu življenju sebi, skupnosti in prihodnjim rodovom. Narava ni zgolj prostor za oddih; je vir notranjega miru, ravnovesja in navdiha. Varovati naravo pomeni varovati tudi sebe.
Zeleni prehod ne sme temeljiti na ideologiji, temveč na zdravi pameti – na rešitvah, ki so izvedljive in delujejo v praksi. Pri tem igrata ključno vlogo regionalizacija in decentralizacija države. Zakaj? Ker najboljše rešitve nastajajo tam, kjer ljudje živijo, delajo ter poznajo svoje potrebe in okolje. Ko odločanje, razvoj rešitev, proizvodnja in distribucija – naj bo to energije, hrane ali storitev – potekajo bližje lokalnim skupnostim, se krepijo lokalna gospodarstva, država se razvija bolj uravnoteženo, okoljski vplivi pa se zmanjšujejo.
Po vsej Sloveniji najdemo konkretne primere, ki kažejo, da je trajnost že del vsakdana, ne le načrt za prihodnost. V številnih lokalnih skupnostih so javne stavbe že energetsko prenovljene na način, da se stroški ogrevanja in poraba energije znatno zmanjšujejo. V nekaterih okoljih so prebivalci skupaj zasnovali skupnostne sončne elektrarne, ki omogočajo lokalno proizvodnjo elektrike in zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov. Poznamo primere trgovin, ki so se popolnoma odpovedale plastični embalaži in spodbujajo potrošnike k ponovni uporabi lastnih posod in vrečk. Posamezniki pa razvijajo inovativne ideje – od nakita iz recikliranih kovin do aplikacij, ki pomagajo zmanjševati energetsko porabo gospodinjstev.
Ko sem pred kratkim hodil po stari gozdni poti, sem pomislil, da so drevesa, ki jih danes občudujemo, zrasla zaradi odločitev preteklih generacij, ki so se jih odločile posaditi, ne posekati; ohraniti, ne uničiti. Enako tudi mi puščamo sled – ne le z besedami, temveč z vsakdanjimi dejanji. Svetovni dan Zemlje naj ne bo le simbol, temveč opomnik, da se prihodnost gradi s spoštovanjem in preudarnimi odločitvami na vseh področjih.
Trajnost naj ne bo cilj sam po sebi – naj bo način za ohranitev ravnotežja med razvojem, naravo in kakovostjo življenja za prihodnje rodove.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Proti novi »davčni neumnosti«

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

Goloba strese ob misli na potratnost lastnih ministrov

Žebelj v krsto medijskega zakona
Ekskluzivno za naročnike

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

1 komentar
Igor Ferluga
Na zgornji fotografiji je verjetno Sočo. Slovenci smo posebej blagoslovljeni s prelepo naravo. Ampak vendar tudi nam generacije od raznih otroških let vse časa ne preživijo zunaj, ampak pred zasloni. Bodo z odraščanjem sploh znali ceniti lepoto in drugo vrednost ohranjene narave? Bodo uvideli, da je tako neokrnjena dolina in reka več vredna kot vse zlate stolpnice, luksuzni avtomobili in jahte in da ni končni smisel življenja v materialnem bogatenju in polaščanju?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.