Narava je naše bogastvo

Danes obeležujemo svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo od leta 1970. Na ta dan smo posebej pozorni na varovanje okolja. Dan Zemlje obeležujemo v več kot 192 državah po vsem svetu. Letošnja tema »Naša moč, naš planet« nas spodbuja k razmisleku, kako lahko sami prispevamo k stabilnejši in bolj vzdržni prihodnosti.

»V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1), se glasi prva poved v Svetem pismu. Zemlja, naš dom, je ena sama in ni vseeno, kako ravnamo z njo. Seveda ne smemo pomešati zelenega prehoda, ki je skoraj kot nekakšno gibanje, z resničnim varovanjem okolja. Bogastva življenja, kot ga imamo na Zemlji, zaenkrat niso našli še nikjer v vesolju.

Sveti Frančišek Asiški lepo zaobjame lepote narave v Sončni pesmi ali Hvalnici stvarstva. Znameniti vzklik francosko-švicarskega filozofa Jeana Jacquesa Rousseauja se glasi: »Nazaj k naravi.« Narava je, kot vemo, zelo pomembna za človeka; v njej si lahko psihično in fizično oddahnemo ali, če se ukvarjamo s športom, utrudimo. Tako ni nenavadno, da so se k naravi vračali pesniki, svetniki in filozofi. Arthur Schopenhauer v svojem delu Svet kot volja in predstava pomembno mesto nameni sončni svetlobi. Danes vemo, da sonce v nas sproža serotonin, na njem si lahko nabiramo vitamin D. Kje je lepše užiti sončni žarek kot v naravi; na s soncem obsijani livadi, ob reki, potoku jezeru ali morju? Narava je zelo navdihnila različne slikarje, v nekaterih krogih je najbolj znan Vincent van Gogh.

V Zemlji najdemo različne rudnine in minerale, ki nam s svojim obstojem olajšujejo življenje. Ali vemo, katere rudnine vse so v naših telefonih? Različna prst daje rast žitu in vinski trti. Na okus vina zelo vpliva prst, v kateri je rasla trta. Glina je pomembna za pridobivanje opeke, kamenje so uporabljali pri gradnji srednjeveških gradov. Brez Zemlje ne moremo živeti, saj nam daje hrano in pitno vodo, ki jo uporabljamo tudi pri pripravi drugih pijač. Čeprav bi nekateri danes radi prerezali vse vezi s kmetom, je kmetijstvo nujna panoga, ki nam omogoča preživetje, saj denimo testenine ne zrastejo na policah supermarketov.

Okoli 70 odstotkov Zemljine površine prekrivajo oceani s slano vodo, preostalo pa so celine in otoki. Na Zemlji so se izoblikovale različne kulture in verstva. V stari Grčiji se je oblikovala filozofska misel, ki je zarisala podobe Evrope, kot jo poznamo danes. Atene veljajo za začetek zahodne civilizacije. Evropa je svojevrsten fenomen med celinami, saj nikjer drugje na svetu ni toliko različnih narodov na tako majhnem prostoru. Veliko jih ima tudi čisto svoj jezik.

Slovenija je zelo zelena dežela, saj več kot polovico države prekriva gozd. Z gozdom so porasli hribi in griči, pobočja gora, ponekod pa je gozd prisoten čisto na ravnem. Gozd nam daje les, pa tudi senco in zaslombo pred vetrom. V gozdu prebivata gozdna flora in favna. Les uporabljamo za kurjavo, pa tudi za pohištvo, ostrešja, gradnjo hiš ali v umetnosti … V gozd lahko gremo na poživljajoči sprehod, saj je zrak v njem posebej poln kisika zaradi dreves in drugega zelenja.

Dodajamo še misel Augusta Rodina, znamenitega francoskega kiparja: »Narava je naše bogastvo! Zavedajte se, da narava nikoli ni grda. (Tudi mi smo del narave).«

Kot pravi star pregovor: »Ohrani red in red bo ohranil tebe«, bi z vidika današnjega človeka, potomca industrijske revolucije, lahko rekli: »Ohrani naravo in narava bo ohranila tebe!« Tega ne mislimo z vidika opevanega zelenega prehoda, kot smo že omenili, ampak zdravorazumsko, da na primer ločujemo odpadke, v naravi smeti odnesemo s seboj, ne napeljemo kanalizacije čez pitno vodo in še bi lahko naštevali.