Naskok na rdeče trdnjave

Presenetljiv in velik uspeh desnosredinske HDZ na hrvaških parlamentarnih volitvah je razgalil marsikaj. Zato bi bilo zelo priporočljivo, če bi dogajanje analizirali tudi slovenski politiki.

Da je novemu predsedniku HDZ Andreju Plenkoviću uspelo na poraz obsojeno stranko narediti zmagovito, je velik uspeh. Pravzaprav se lahko zahvali tudi svojemu največjemu nasprotniku Zoranu Milanoviću, ki je z aroganco in agresivno govorico socialdemokrate (SDP) potopil.

Ne le, da je zmago poklonil krščanskim demokratom, ampak je del svojih volivcev potisnil na skrajno levico.Če je bilo za stranko, ki ima še vedno v imenu besedo partija, lani še sprejemljiva uvedba mahanja s hrvaškimi zastavami, pa je letos protisrbska nacionalistična retorika izbila sodu dno.

Hrvaška verzija Sirize, protestna stranka Živi zid, je zato poosmerila število zastopnikov v saboru.

In prav Živi zid kaže na drugo plat medalje bleščeče zmage HDZ. Lani so na volitvah levičarske stranke skupaj dobile 60 poslancev, v nedeljo pa kar 65.

Levica se je okrepila

In prav Živi zid kaže na drugo plat medalje bleščeče zmage HDZ. Lani so na volitvah levičarske stranke skupaj dobile 60 poslancev, v nedeljo pa kar 65.

Resda je med njimi tudi Hrvaška kmečka stranka iz Evropske ljudske stranke, ki je prebegnila na levico. Vseeno pa lahko trdimo, da se je hrvaška levica okrepila in radikalizirala.

Vse več je namreč levičarjev, ki bolj sovražijo HDZ kot ljubijo SDP. In tradicionalne rdeče trdnjave (Istra) z leti postajajo vse bolj rdeče.

To krepi polarizacijo, kar za družbo gotovo ni dobro. Boter vsemu skupaj je gotovo nizka volilna udeležba, saj so mnogi sredinski volivci ostali doma.

Mediji usmerjajo politiko

Najmočnejša rdeča trdnjava na Hrvaškem pa ni Istra, ampak so to mediji.

Državna televizija, ki se financira z obvezno naročnino, je v izjemno veliki anketi, z vzorcem 10.000 anketirancev, napovedala, da bo HDZ dobila 53 poslancev, SDP pa 61. Ravno obratno, kot se je zgodilo v resnici.

Mnogi novinarji, tudi tisti z javne televizije, razočaranja nad porazom SDP niso mogli skriti. Tako so javno pokazali, da niso poročevalci o političnem dogajanju, ampak prikriti politični aktivisti.

Da je ta anketa precej škodila HDZ in zelo koristila SDP, verjetno ni treba posebej argumentirati ... Vsi analitiki so napovedovali tesen izid.

Enako, 57 proti 57, so rezultat napovedale tudi vzporedne ankete na izjemno velikem vzorcu v trenutku zaprtja volišč. Izlazna anketa, kot se v hrvaščini imenuje, je bila v resnici »izlažna« anketa.

Če se ankete tako zmotijo, je težava bodisi metodologija, bodisi manipulacija. Ali kombinacije obojega.

To zelo dobro vedo agencije za ustvarjanje javnega mnenja pri nas. (Da, res je. Slovenske agencije uradno ugotavljajo javno mnenje, v resnici pa ga ustvarjajo).

Kljub temu pa nihče ne povzdigne glasu zoper tovrstne manipulacije. Če si kdo upa kaj glasno vprašati, pa mu strokovnjaki za javno mnenje pojasnijo, da so se neopredelejni v zadnjem trenutku odločili in prevagali volitve.

Mnogi novinarji, tudi tisti z javne televizije, razočaranja nad porazom SDP niso mogli skriti. Tako so javno pokazali, da niso poročevalci o političnem dogajanju, ampak prikriti politični aktivisti. Tako kot v Sloveniji.

Tri naloge

Pred HDZ je zdaj zelo naporna jesen. Najprej dogovarjanje s tretjo politično silo, Mostom, ki je v politiki bolj zaradi želje po uresničevanju idej kot zaradi prihoda na oblast. Morali jih bodo prepričati, da bodo začeli politično reformo.

V tem trenutku bi jim bilo gotovo lažje skleniti veliko koalicijo z SDP, ki se jo da zadovoljiti z nagradami. Mosta fotelji in kompromisi ne zanimajo preveč.

Druga naloga je urediti odnose v stranki in potisniti na stranski tir stare Karamarkove kadre, ki razmišljajo samo v slogu daj-dam.

Tretja naloga pa je reforma na medijskem področju. Pluralizacija medijev je za hrvaško družbo pomembnejša od česarkoli. Tega pa se zavedajo le redki. (Seveda, mislil sem tudi na Slovenijo).