Nauk iz Venezuele
Buenos Aires so preplavile množice v pregnanstvu živečih Venezuelcev. Neizmerno veselje, evforija, vznesenost osvobojenega ljudstva. Ljudstva, ki je bilo desetletja brutalno zatirano ter pahnjeno v revščino in pomanjkanje. Padel je diktator, samorazglašeni »el Presidente«, ki je po izgubljenih volitvah nelegitimno zasedel položaj. Ne samo navaden diktator, tudi šef narkomafijskega kartela (Cartel de los Soles) – in še več kot »samo« to: hkrati tudi financer terorističnih organizacij, kot sta Ham
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
5 komentarjev
kzupanc
Je že Peter Klepec odgovoril. Se strinjam.
P.S: Hillbilly Elegy sem gledal na Netflix-u. Zanimivo. In JD Vance mi je bil dokaj blizu. Sedaj ko ga gledam v vlogi kretepčevega pudlja, je pa videti pošastno mizerno.
kzupanc
Dober članek. Manjka pa vprašanje o tem, ali bo osnovni cilj Trumpa vzpostavitev pogojev za demokratične volitve v Venezueli? Demokratične volitve so osnovni pogoj, za nekakšno legitimizacijo spektakularne ugrabitve diktatorja Madura.
Pričakujem seveda podoben članek o Trumpovih grožnjah Grenlandiji. Tu ne bi smelo biti težav z opredelitvijo.
Kaj misliš o zahtevi predsednika ZDA Trumpa, da prevzame Grenlandijo?
Zahteva predsednika ZDA Donalda Trumpa po prevzemu oziroma nakupu Grenlandije se je v začetku leta 2026 iz nenavadne diplomatske ideje spremenila v resno mednarodno krizo, ki jo analitiki pogosto imenujejo "grenlandska kriza".
Situacija je trenutno zelo napeta, saj ne gre več le za retoriko, temveč za konkretne gospodarske in vojaške pritiske. Tukaj je pregled ključnih vidikov tega dogajanja:
1. Trumpova strategija: "Zlepa ali zgrda"
Predsednik Trump trdi, da je lastništvo Grenlandije ključno za nacionalno varnost ZDA. Njegovi glavni argumenti so:
Preprečevanje vpliva tekmecev: Trump meni, da bi Rusija ali Kitajska lahko izkoristili taljenje ledu na Arktiki za vzpostavitev svojih oporišč, če ZDA otoka ne prevzamejo v celoti.
Lastnina namesto najema: Trdi, da trenutni sporazumi o vojaški prisotnosti (npr. letalsko oporišče Pituffik) niso dovolj, češ da "braniš svojo lastnino, ne pa najemniške pogodbe".
Gospodarski pritisk: Januarja 2026 je Trump napovedal uvedbo 10-odstotnih carin (ki se bodo junija zvišale na 25 %) za Dansko in več drugih evropskih držav, dokler ne pride do dogovora o nakupu.
2. Odziv Danske in Grenlandije
Danska in avtonomna vlada Grenlandije sta v svojih odgovorih neomajni:
"Grenlandija ni naprodaj": To je uradno stališče, ki ga poudarjata tako danska premierka Mette Frederiksen kot grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt.
Suverenost: Poudarjajo, da o prihodnosti otoka lahko odločajo le Grenlandci sami. V mestu Nuuk in v Kopenhagnu so potekali množični protesti pod geslom "Hands off Greenland" (Roke stran od Grenlandije).
3. Geopolitični in strateški pomen
Razlog za tolikšen interes niso le nepremičninski posli, temveč strateška realnost 21. stoletja:
Naravni viri: Pod ledom se skrivajo ogromne zaloge redkih zemeljskih kovin, niklja, bakra, nafte in zemeljskega plina.
Nove plovne poti: Zaradi podnebnih sprememb se odpirajo nove arktične poti, ki bi lahko drastično skrajšale transport med Azijo in Evropo.
Vojaška kontrola: Kdor nadzoruje Grenlandijo, nadzoruje "vrata" v Severni Atlantik.
4. Vloga Evrope in Slovenije
Evropska unija je stopila v bran Danski. Da bi preprečili enostranske poteze ZDA, so evropske države sprožile misijo "Arktična odpornost" (Arctic Resilience), v okviru katere na otok pošiljajo vojaške častnike kot simbolno podporo danski suverenosti.
Zanimivost: Tudi Slovenija se je pridružila tej misiji in na Grenlandijo napotila dva častnika, s čimer je jasno izrazila podporo mednarodnemu pravu in ozemeljski celovitosti Danske.
Povzetek
Gre za nevaren precedens v sodobni diplomaciji, kjer se trgovinske tarife uporabljajo kot orodje za prisilo k prodaji ozemlja zavezniške države. Medtem ko Trump situacijo vidi kot nujno za ameriško prevlado v Arktiki, jo večina sveta razume kot kršitev suverenosti in grožnjo stabilnosti zavezništva NATO.
Želiš, da podrobneje razložim, kako te nove carine vplivajo na evropsko in slovensko gospodarstvo, ali te bolj zanimajo specifični naravni viri na Grenlandiji?
Hillbilly
Zavedam se, gospod Zobec, da kot odličen pravnik ne morete direktno podpreti akcije Trumpovih specialcev. Da tega ne naredijo levaki, je popolnoma logično, toda ljudje, ki se imajo za kristjane, bi se morali spomniti na Jezusovo priliko o usmiljenem Samarijanu. S tem, da je ob tej primerjavi količina udeleženih neprimerno večja. Kdo prevzema vlogi duhovnika in levita, ki sta videla trpljenje izropanega, pa nista naredila nič, medtem, ko mu je tujec - Samarijan pomagal. Še več, poskrbel bo tudi za kaznovanje najbolj "zaslužnih".
Peter Klepec
No ja, Trump je diametralno nasprotje “dobrega Samaritana”.
Peter Klepec
O pravih razlogih za “kaznovanje” Venezuele Trump ni rekel nicesar. Droge niso vzrok, ker tiste droge, ki jih tihotapijo v USA prihajajo iz Kitajske in Mehike, kokain iz Venezuele pa konca v Evropi. Tudi nafta ni pravi vzrok. Venezuelsko nafto je zelo tezko pridobivat in je draga. Pri trenutni ceni 60$ na svetovnem trgu, se je sploh ne izplaca pridobivati. S tem, da so ugrabili Madura, niso naredili nicesar. Rezim se naprej obstaja. Sicer pa, koga zanimajo motivi absolutnega norca?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.