Ne več tako skriti strici iz ozadja

Foto: Matic Dolenc

Del politične javnosti nikoli ni dvomil, da niti na slovenski levici, tudi ko gre za kadre, ne vlečejo javno izpostavljeni obrazi, pač pa sive eminence, ki so jim nadeli naziv »strici iz ozadja«. Kolikšen vpliv imajo te sive eminence, je težko oceniti, saj svoje vloge nikoli niso obešale na veliki zvon. Toda zadnje izjave evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča odstirajo vsaj del tega misterija zadnjih desetletij.

Da »strici« vpliv vendarle imajo in da ni majhen, je namreč najpogosteje omenjani pretendent leve sredine za nastop na državnozborskih volitvah – hote ali nehote – razkril v pogovoru z novinarskimi kolegi na Žurnalu24.

Prebilič se o nastopu na volitvah še ni izrekel, a avtoceste na levici do glasovanja prihodnjo pomlad očitno ni dobil. Predsednik vlade Robert Golob je namreč trmast in kar ne neha govoriti o njegovem še drugem mandatu.

V kolikšni meri bi bila lahko uvedba preiskave Komisije za preprečevanje korupcije povezana z morebitno željo sivih eminenc po ponovni spremembi na čelu njihovih operativcev, je nehvaležno ugibati. Verjetno pa je, da bi se Golob ob morebitnem dokazanem nasprotju interesov zaradi nočitev v Karigadorju le še stežka izvlekel.

Poleg tega je nekdanji predsednik republike Milan Kučan, kateremu je Golob ob kandidaturi Marte Kos za predsednico očital, da morda tudi on kdaj »ustreli kakšnega kozla«, vsaj posredno podporo namenil Prebiliču. Dejal je namreč, da je računanje na nove obraze presežena stvar, a da Prebilič ne sodi mednje.

A obenem Prebilič v pogovoru za Žurnal24 prizna: »Občutek imam, da pomembni soodločevalci, ali kot jih nekateri imenujejo, strici iz ozadja, še niso povsem dvignili rok nad aktualnim premierjem.«

Ključen pa odgovor na vprašanje, ki je sledilo: Ste v stiku z gospodom Kučanom? »Dobila sva se, pogovor je bil dober, gospod je neverjetno pronicljiv. Ampak, kot sem rekel, dokončnega 'da' še ni. Po svoje razumem, verjetno se vse stvari še niso razvile do te mere, da bi bila situacija zrela,« je povedal.

Nekateri so v interpretaciji povedanega jasni. »Ko Vladimir Prebilič mirno prizna, da mu Milan Kučan še ni izrekel dokončnega DA, zato ne ve, ali bi kandidiral. Poznate kako resno državo, kjer bi temu rekli demokracija? Milan Kučan je nepretrgano na oblasti že več kot 55 let. Od tega 43 let – brez da bi bil izvoljen,« je na X-u zapisal predsednik SDS Janez Janša.

Čeprav morda deluje, kot da bi Prebiliču z jezika ušlo nekaj, česar ne bi smel omenjati, pa to ni nujno. Kučan je sicer leta 2012, ko je strice z ozadja, ki naj bi zrušili vlado, omenjal tedanji predsednik vlade Borut Pahor, navedel, da gre za nepoštene insinuacije, tudi proti njemu, in da imajo državljani pravico vedeti, kdo domnevno upravlja državo iz ozadja.

A da takšno upravljanje ni vprašljivo, je že leto pozneje v knjigi Padle maske zelo jasno popisal Zdenko Roter, nekdanji Kučanov svetovalec. Odločitev o kandidaturi Zorana Jankovića za župana Ljubljane leta 2006 je bila po pisanju Roterja denimo sprejeta na kosilu v gostilni Na Hrastu pri Jugorju v Beli krajini, kjer so poleg avtorja knjige glave staknili še Kučan, Niko Toš in poznejši župan. Podobna ekipa je avgusta 2006 na kmečkem turizmu Nevenke Bajuk v Radovici izbrala tudi kandidata levice za predsedniške volitve, pozneje pa predsednika Danila Türka; potem ko je kandidaturo zavrnila Spomenka Hribar.

Po več kot tridesetih letih samostojne države kandidati levice po blagoslov še vedno hodijo k nekdanjemu šefu slovenske partije. Naj razume, kdor more. A vsaj tistemu delu volilnega telesa, ki Kučana še vedno dojema kot miselno avtoriteto slovenske levice, Prebilič s tem jasno sporoča: z nekdanjim predsednikom sva praktično na »ti«, njegov žegen pa da je samo še vprašanje časa.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike