Nekatere ceste po neurju na Cerkljanskem še vedno neprevozne

Hudo neurje, ki je v začetku meseca prizadelo zlasti območje Cerknega in del Selške doline, je za klopi danes posadilo članice in člane parlamentarnega odbora za infrastrukturo. Seznanili so se z nujnimi sanacijskimi ukrepi za zagotovitev prevoznosti nekaterih še vedno zaprtih cest, pa tudi z dolgoročnimi ukrepi za protipoplavno zaščito območja. Župani so pozvali h kar najhitrejši izpeljavi že pripravljenih projektov.

Andrej Poglajen (SDS) je v imenu predlagateljev seje pojasnil, da gre za območje, ki je oddaljeno od mestnih središč, tudi infrastrukturno je manj povezano z njimi. Toliko pomembnejše so zato ustrezne cestne povezave na tem območju, a so bile v neurju mnoge zaprte, med njimi tudi državne, medtem ko nekatere lokalne še vedno niso prevozne. Najbolj kritična je povezava med naseljema Križ in Jesenica.

Pristojne službe aktivno delajo na vzpostavitvi cestnih povezav, je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh. Strošek intervencije je bil po aktualnih ocenah 200.000, strošek sanacije pa bo znašal med 500.000 in 600.000 evrov. Je pa ob tej priložnosti poudaril, da bodo po novi strategiji ceste obnavljali in gradili na način, da jih podobne ujme v prihodnje ne bi poškodovale.

Tudi projekti za protipoplavno ureditev na območju so po besedah državne sekretarke na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidije Kegljevič Zagorc že v teku. Investicijska vrednost projektov za ureditev vodotokov na tem območju je 60 milijonov evrov, financirajo pa se iz evropskih sredstev, je pojasnila.

Na ministrstvu za obrambo so medtem tudi že prejeli predlog prizadetih občin za začetek ocenjevanja škode. Občine imajo zdaj dober mesec časa za poročanje, do 20. junija, nato pa bo ministrstvo pripravilo gradivo za vlado, je dodala namestnica generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Barbara Merše.

Župani omenjenih občin so se na seji zavzeli za kar najhitrejšo izpeljavo protipoplavnih projektov. Po besedah župana Cerknega Gašperja Uršiča je v tokratnem neurju nastalo skupno za okoli 15 milijonov evrov škode na občinski infrastrukturi in na vodarskem delu. Predvsem se škoda pojavlja na vodotokih, za ureditev katerih so projekti sicer že pripravljeni, a potrebujejo financiranje. »In to takoj,« je poudaril.

Da bi morala upravljanje nad vodotoki na območju prevzeti država, pa je ocenil idrijski župan Tomaž Vencelj. Obenem je pozval k strateškemu petletnemu vlaganju v urejanje vodotokov, saj bi bila škoda ob morebitnih naslednjih podobnih ujmah tako bistveno manjša.

V Železnikih, kjer so se s katastrofalnimi poplavami soočili leta 2007, so se tovrstni ukrepi že obrestovali, saj so pred dvema letoma občino obvarovali pred najhujšim, je dodal tamkajšnji župan Marko Gasser.

Poslanska razprava je pokazala predvsem enotnost opozicije in koalicije glede potrebe po enotnosti politike, ko gre za vprašanja protipoplavne zaščite. Tako je Uroš Brežan (Svoboda) dejal, da ti ukrepi res niso stvar političnega boja. Gre za dolgoročne ukrepe, ki so izvedljivi samo skozi prizadevanja različnih politikov, je pojasnil bivši minister