Nemci imajo načrt, kako iz prehrane odpraviti meso

Nemški strateški svet za okolje, ki deluje v okviru okoljskega ministrstva pod vodstvom nemških Zelenih, je pripravil smernice za okolju prijazno obnašanje. Gre za priporočila, ki zaenkrat še niso obvezna, so pa namenjena kot smernica odločevalcem pri pripravi ukrepov, politik in zakonodaje, zato njihov vpliv nanje nikakor ni zanemarljiv. In čeprav gre za svetovalni organ nemške vlade, dokument ne skriva ambicije, da bi diktiral dieto celotnega sveta, saj bi po njihovem mnenju le tako lahko dosegli resnično ekološki svet.

S smernicami si želijo doseči, da bi bilo uživanje mesa smatrano kot nezaželeno, iz zapisanega izhaja celo, da bi bilo dobro prebivalstvo osiromašiti, saj bi si tako lahko privoščilo manj za okolje obremenjujočih dobrin in aktivnosti, nad meso pa se spravljajo na podoben način kot nad tobak in alkohol.

»Raznolike okoljske krize današnjega časa lahko premagamo samo s spremembo svojega načina življenja – kako živimo, trošimo, se gibamo in se prehranjujemo,« zapišejo v uvodu, kjer ugotavljajo, da je potrebno poleg razširitve pridobivanja energije iz obnovljivih virov nasloviti predvsem ustrezno ravnanje z odpadki, širjenje elektronske mobilnosti in zmanjšanje uživanja mesa, čemur je namenjeno celotno poglavje smernic.

Čeprav so ukrepi tako sistemski kot vedenjski pa svetujejo, da je, kjer je mogoče, bolje spreminjati navade ljudi kot sistem. Poudarjajo sicer, da je pomembno, kjer je mogoče, ohraniti svobodno izbiro ljudi, vendar hkrati zapišejo tudi: »Če določeni produkti in storitve vodijo v znižanje stroškov, obstaja nevarnost, da se bo potrošnja te dobrine povečala ali da bodo potrošniki prihranjen denar porabili za druge dobrine ali aktivnosti, kar bo v nasprotju z doseganjem podnebnih ciljev.«


Sprememba prehranjevalnih navad – imperativ


Doseganje podnebnih ciljev je odvisno tudi od prehrane, ki naj bi povzročila približno 18 % izpustov toplogrednih plinov nemških gospodinjstev, zato je »imperativ, da spremenimo prehranjevalne navade, še posebej v smeri zmanjšanja porabe izdelkov živalskega izvora«. Za doseganje tega je tako potrebno ustvariti pogoje, v katerih bodo »okolju prijazne oblike prehrane [kar meso ni, op. a.] najbolj samoumevna, najcenejša in najbolj enostavna izbira«. 

Že do sedaj je poraba mesa med Nemci v upadu. Leta 1991 so v povprečju zaužili 64 kg mesa, leta 2021 pa le še 55 kg, število tistih, ki meso uživajo vsak dan, pa je upadlo s 34 % na 25 %, kar pa je za strateški svet še vedno bistveno preveč. Čeprav se v smernicah ukvarjajo predvsem z mesom, dodajajo, da bi podobne ukrepe uvedli tudi za mleko in mlečne izdelke.

Konkretni ukrepi, kako Nemce narediti vegane


Med prvimi ukrepi so finančni. Za kmete bi uvedli striktnejše regulacije, kar bi skupaj z odpravo subvencij za živinorejo dvignilo ceno mesa. Še dodatno bi meso izvzeli iz znižane stopnje DDV, ki velja za prehrano. DDV na meso bi s trenutnih 5 % dvignili na 19 %, kolikor je v Nemčiji splošna davčna stopnja. Ker pa ocenjujejo, da tudi to ne bi zadoščalo, saj cena bistveno ne vpliva na potrošne navade, posebej še, če razlika ni velika, bi uvedli še poseben davek na meso, kjer so predlogi do 30% stopnje. Prepričani so, da je namreč meso danes neprimerno poceni.

Da bi bil ukrep učinkovit, ugotavljajo tudi zaradi upada porabe mesa zaradi nedavne inflacije. Ker bi ukrep prizadel revne bolj kot bogate, bi uvedli tudi dodatne ukrepe premoženjske redistribucije.

Nadalje bi meso v trgovinah in restavracijah obravnavali na podoben način, kot se danes obravnava tobak in alkohol. Prepovedali bi oglaševanje mesa, na embalaže bi morali tiskati posebna opozorila oz. oznake okoljskih vidikov pridelave določene hrane, pospremljene s »semaforjem« za zaželene, pogojno sprejemljive in nezaželene izdelke. Pripravljalci smernic sicer celo sami priznavajo, da je takšen ukrep težaven, saj je težko določiti izračun ogljičnega odtisa posameznega prehranskega izdelka, ki ga, po vrhu vsega, večina niti ne razume.

Veganstvo od zibke dalje


Prehranjevalne navade se ustvarjajo v otroštvu, glede na izkušnjo hrane, ki je otroku ponujena v družini, vrtcu in šoli, zato so prav slednji eden ključnih fokusov smernic. V šolah bi tako otroke učili o vplivu mesa na podnebje, izvajali pa bi tudi posebne programe v ta namen.

Samo smernice zato, kot ugotavljajo, niso dovolj, saj se jih večina ne drži, »zato jih je treba komunicirati agresivneje«. To še posebej velja za šolske kuhinje, javne menze, zdravstvene ustanove in domove starejših, kjer se poje veliko pripravljenih obrokov in ker so otroci »generatorji spreminjanja navad v družinah in okolju«. 

»Večina ljudi še ne ve, kako pomembno je za okolje njihovo veganstvo. Zato je ključno ozaveščanje o tem,« kar bi izvedli z javnimi oglaševalskimi kampanjami, tečaji vegetarijanske in veganske hrane ter promocijo s strani zvezdnikov.

Spreminjali bi menije na javnih dogodkih in v javnih menzah, k temu pa bi z dogovori in pakti vzpodbujali tudi zasebni sektor. Brezmesni meniji bi tako postali standardna opcija, brezmesni prigrizki in hrana na pogostitvah bi bili v ospredju. Hrana, ki vsebuje meso, bi bila v ozadju, manj dostopna, manj vidna, predstavljena na ločenih menijih, ki bi jih stranka dobila le, če bi zanje posebej zaprosila, zmanjševali bi porcije hrane, ki vsebuje meso.

Brezmesne opcije bi bile cenejše in bolj zanimive od hrane, ki vsebuje meso. V trgovinah bi posebej dimenzionirali vozičke, da bi bil velik razdelek namenjen sadju in zelenjavi, majhen pa mesu in mlečnim izdelkom. Trgovci bi posebej izpostavili izdelke, ki so alternativa mesu.

Radi bi, da bi bila rastlinska hrana videti normalna, uživanje mesa pa nekaj čudnega


S temi ukrepi bi radi dosegli, da bi bila rastlinska hrana videti normalna, uživanje mesa pa nekaj čudnega. Zavedajo se, da lahko pride do odpora in da slabo izvedeni ukrepi lahko vodijo celo v zvečanje porabe mesa kot odgovor nanje, zato odločevalcem svetujejo, naj bodo taktični, poiščejo ukrepe, ki so politično sprejemljivi, in v javnosti ne bodo škandalozni.
KOMENTAR: Peter Merše
Povedano z drugimi besedami: Da zaščitimo podnebje, je bolje, da je »narod« reven, ker tako manj troši.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15