Nemci imajo načrt, kako iz prehrane odpraviti meso

Nemški strateški svet za okolje, ki deluje v okviru okoljskega ministrstva pod vodstvom nemških Zelenih, je pripravil smernice za okolju prijazno obnašanje. Gre za priporočila, ki zaenkrat še niso obvezna, so pa namenjena kot smernica odločevalcem pri pripravi ukrepov, politik in zakonodaje, zato njihov vpliv nanje nikakor ni zanemarljiv. In čeprav gre za svetovalni organ nemške vlade, dokument ne skriva ambicije, da bi diktiral dieto celotnega sveta, saj bi po njihovem mnenju le tako lahko dosegli resnično ekološki svet.
S smernicami si želijo doseči, da bi bilo uživanje mesa smatrano kot nezaželeno, iz zapisanega izhaja celo, da bi bilo dobro prebivalstvo osiromašiti, saj bi si tako lahko privoščilo manj za okolje obremenjujočih dobrin in aktivnosti, nad meso pa se spravljajo na podoben način kot nad tobak in alkohol.
»Raznolike okoljske krize današnjega časa lahko premagamo samo s spremembo svojega načina življenja – kako živimo, trošimo, se gibamo in se prehranjujemo,« zapišejo v uvodu, kjer ugotavljajo, da je potrebno poleg razširitve pridobivanja energije iz obnovljivih virov nasloviti predvsem ustrezno ravnanje z odpadki, širjenje elektronske mobilnosti in zmanjšanje uživanja mesa, čemur je namenjeno celotno poglavje smernic.
Čeprav so ukrepi tako sistemski kot vedenjski pa svetujejo, da je, kjer je mogoče, bolje spreminjati navade ljudi kot sistem. Poudarjajo sicer, da je pomembno, kjer je mogoče, ohraniti svobodno izbiro ljudi, vendar hkrati zapišejo tudi: »Če določeni produkti in storitve vodijo v znižanje stroškov, obstaja nevarnost, da se bo potrošnja te dobrine povečala ali da bodo potrošniki prihranjen denar porabili za druge dobrine ali aktivnosti, kar bo v nasprotju z doseganjem podnebnih ciljev.«
Doseganje podnebnih ciljev je odvisno tudi od prehrane, ki naj bi povzročila približno 18 % izpustov toplogrednih plinov nemških gospodinjstev, zato je »imperativ, da spremenimo prehranjevalne navade, še posebej v smeri zmanjšanja porabe izdelkov živalskega izvora«. Za doseganje tega je tako potrebno ustvariti pogoje, v katerih bodo »okolju prijazne oblike prehrane [kar meso ni, op. a.] najbolj samoumevna, najcenejša in najbolj enostavna izbira«.
Že do sedaj je poraba mesa med Nemci v upadu. Leta 1991 so v povprečju zaužili 64 kg mesa, leta 2021 pa le še 55 kg, število tistih, ki meso uživajo vsak dan, pa je upadlo s 34 % na 25 %, kar pa je za strateški svet še vedno bistveno preveč. Čeprav se v smernicah ukvarjajo predvsem z mesom, dodajajo, da bi podobne ukrepe uvedli tudi za mleko in mlečne izdelke.
Med prvimi ukrepi so finančni. Za kmete bi uvedli striktnejše regulacije, kar bi skupaj z odpravo subvencij za živinorejo dvignilo ceno mesa. Še dodatno bi meso izvzeli iz znižane stopnje DDV, ki velja za prehrano. DDV na meso bi s trenutnih 5 % dvignili na 19 %, kolikor je v Nemčiji splošna davčna stopnja. Ker pa ocenjujejo, da tudi to ne bi zadoščalo, saj cena bistveno ne vpliva na potrošne navade, posebej še, če razlika ni velika, bi uvedli še poseben davek na meso, kjer so predlogi do 30% stopnje. Prepričani so, da je namreč meso danes neprimerno poceni.
Da bi bil ukrep učinkovit, ugotavljajo tudi zaradi upada porabe mesa zaradi nedavne inflacije. Ker bi ukrep prizadel revne bolj kot bogate, bi uvedli tudi dodatne ukrepe premoženjske redistribucije.
Nadalje bi meso v trgovinah in restavracijah obravnavali na podoben način, kot se danes obravnava tobak in alkohol. Prepovedali bi oglaševanje mesa, na embalaže bi morali tiskati posebna opozorila oz. oznake okoljskih vidikov pridelave določene hrane, pospremljene s »semaforjem« za zaželene, pogojno sprejemljive in nezaželene izdelke. Pripravljalci smernic sicer celo sami priznavajo, da je takšen ukrep težaven, saj je težko določiti izračun ogljičnega odtisa posameznega prehranskega izdelka, ki ga, po vrhu vsega, večina niti ne razume.
Prehranjevalne navade se ustvarjajo v otroštvu, glede na izkušnjo hrane, ki je otroku ponujena v družini, vrtcu in šoli, zato so prav slednji eden ključnih fokusov smernic. V šolah bi tako otroke učili o vplivu mesa na podnebje, izvajali pa bi tudi posebne programe v ta namen.
Samo smernice zato, kot ugotavljajo, niso dovolj, saj se jih večina ne drži, »zato jih je treba komunicirati agresivneje«. To še posebej velja za šolske kuhinje, javne menze, zdravstvene ustanove in domove starejših, kjer se poje veliko pripravljenih obrokov in ker so otroci »generatorji spreminjanja navad v družinah in okolju«.
»Večina ljudi še ne ve, kako pomembno je za okolje njihovo veganstvo. Zato je ključno ozaveščanje o tem,« kar bi izvedli z javnimi oglaševalskimi kampanjami, tečaji vegetarijanske in veganske hrane ter promocijo s strani zvezdnikov.
Spreminjali bi menije na javnih dogodkih in v javnih menzah, k temu pa bi z dogovori in pakti vzpodbujali tudi zasebni sektor. Brezmesni meniji bi tako postali standardna opcija, brezmesni prigrizki in hrana na pogostitvah bi bili v ospredju. Hrana, ki vsebuje meso, bi bila v ozadju, manj dostopna, manj vidna, predstavljena na ločenih menijih, ki bi jih stranka dobila le, če bi zanje posebej zaprosila, zmanjševali bi porcije hrane, ki vsebuje meso.
Brezmesne opcije bi bile cenejše in bolj zanimive od hrane, ki vsebuje meso. V trgovinah bi posebej dimenzionirali vozičke, da bi bil velik razdelek namenjen sadju in zelenjavi, majhen pa mesu in mlečnim izdelkom. Trgovci bi posebej izpostavili izdelke, ki so alternativa mesu.
S temi ukrepi bi radi dosegli, da bi bila rastlinska hrana videti normalna, uživanje mesa pa nekaj čudnega. Zavedajo se, da lahko pride do odpora in da slabo izvedeni ukrepi lahko vodijo celo v zvečanje porabe mesa kot odgovor nanje, zato odločevalcem svetujejo, naj bodo taktični, poiščejo ukrepe, ki so politično sprejemljivi, in v javnosti ne bodo škandalozni.
S smernicami si želijo doseči, da bi bilo uživanje mesa smatrano kot nezaželeno, iz zapisanega izhaja celo, da bi bilo dobro prebivalstvo osiromašiti, saj bi si tako lahko privoščilo manj za okolje obremenjujočih dobrin in aktivnosti, nad meso pa se spravljajo na podoben način kot nad tobak in alkohol.
»Raznolike okoljske krize današnjega časa lahko premagamo samo s spremembo svojega načina življenja – kako živimo, trošimo, se gibamo in se prehranjujemo,« zapišejo v uvodu, kjer ugotavljajo, da je potrebno poleg razširitve pridobivanja energije iz obnovljivih virov nasloviti predvsem ustrezno ravnanje z odpadki, širjenje elektronske mobilnosti in zmanjšanje uživanja mesa, čemur je namenjeno celotno poglavje smernic.
Čeprav so ukrepi tako sistemski kot vedenjski pa svetujejo, da je, kjer je mogoče, bolje spreminjati navade ljudi kot sistem. Poudarjajo sicer, da je pomembno, kjer je mogoče, ohraniti svobodno izbiro ljudi, vendar hkrati zapišejo tudi: »Če določeni produkti in storitve vodijo v znižanje stroškov, obstaja nevarnost, da se bo potrošnja te dobrine povečala ali da bodo potrošniki prihranjen denar porabili za druge dobrine ali aktivnosti, kar bo v nasprotju z doseganjem podnebnih ciljev.«
Sprememba prehranjevalnih navad – imperativ
Doseganje podnebnih ciljev je odvisno tudi od prehrane, ki naj bi povzročila približno 18 % izpustov toplogrednih plinov nemških gospodinjstev, zato je »imperativ, da spremenimo prehranjevalne navade, še posebej v smeri zmanjšanja porabe izdelkov živalskega izvora«. Za doseganje tega je tako potrebno ustvariti pogoje, v katerih bodo »okolju prijazne oblike prehrane [kar meso ni, op. a.] najbolj samoumevna, najcenejša in najbolj enostavna izbira«.
Že do sedaj je poraba mesa med Nemci v upadu. Leta 1991 so v povprečju zaužili 64 kg mesa, leta 2021 pa le še 55 kg, število tistih, ki meso uživajo vsak dan, pa je upadlo s 34 % na 25 %, kar pa je za strateški svet še vedno bistveno preveč. Čeprav se v smernicah ukvarjajo predvsem z mesom, dodajajo, da bi podobne ukrepe uvedli tudi za mleko in mlečne izdelke.
Konkretni ukrepi, kako Nemce narediti vegane
Med prvimi ukrepi so finančni. Za kmete bi uvedli striktnejše regulacije, kar bi skupaj z odpravo subvencij za živinorejo dvignilo ceno mesa. Še dodatno bi meso izvzeli iz znižane stopnje DDV, ki velja za prehrano. DDV na meso bi s trenutnih 5 % dvignili na 19 %, kolikor je v Nemčiji splošna davčna stopnja. Ker pa ocenjujejo, da tudi to ne bi zadoščalo, saj cena bistveno ne vpliva na potrošne navade, posebej še, če razlika ni velika, bi uvedli še poseben davek na meso, kjer so predlogi do 30% stopnje. Prepričani so, da je namreč meso danes neprimerno poceni.
Da bi bil ukrep učinkovit, ugotavljajo tudi zaradi upada porabe mesa zaradi nedavne inflacije. Ker bi ukrep prizadel revne bolj kot bogate, bi uvedli tudi dodatne ukrepe premoženjske redistribucije.
Nadalje bi meso v trgovinah in restavracijah obravnavali na podoben način, kot se danes obravnava tobak in alkohol. Prepovedali bi oglaševanje mesa, na embalaže bi morali tiskati posebna opozorila oz. oznake okoljskih vidikov pridelave določene hrane, pospremljene s »semaforjem« za zaželene, pogojno sprejemljive in nezaželene izdelke. Pripravljalci smernic sicer celo sami priznavajo, da je takšen ukrep težaven, saj je težko določiti izračun ogljičnega odtisa posameznega prehranskega izdelka, ki ga, po vrhu vsega, večina niti ne razume.
Veganstvo od zibke dalje
Prehranjevalne navade se ustvarjajo v otroštvu, glede na izkušnjo hrane, ki je otroku ponujena v družini, vrtcu in šoli, zato so prav slednji eden ključnih fokusov smernic. V šolah bi tako otroke učili o vplivu mesa na podnebje, izvajali pa bi tudi posebne programe v ta namen.
Samo smernice zato, kot ugotavljajo, niso dovolj, saj se jih večina ne drži, »zato jih je treba komunicirati agresivneje«. To še posebej velja za šolske kuhinje, javne menze, zdravstvene ustanove in domove starejših, kjer se poje veliko pripravljenih obrokov in ker so otroci »generatorji spreminjanja navad v družinah in okolju«.
»Večina ljudi še ne ve, kako pomembno je za okolje njihovo veganstvo. Zato je ključno ozaveščanje o tem,« kar bi izvedli z javnimi oglaševalskimi kampanjami, tečaji vegetarijanske in veganske hrane ter promocijo s strani zvezdnikov.
Spreminjali bi menije na javnih dogodkih in v javnih menzah, k temu pa bi z dogovori in pakti vzpodbujali tudi zasebni sektor. Brezmesni meniji bi tako postali standardna opcija, brezmesni prigrizki in hrana na pogostitvah bi bili v ospredju. Hrana, ki vsebuje meso, bi bila v ozadju, manj dostopna, manj vidna, predstavljena na ločenih menijih, ki bi jih stranka dobila le, če bi zanje posebej zaprosila, zmanjševali bi porcije hrane, ki vsebuje meso.
Brezmesne opcije bi bile cenejše in bolj zanimive od hrane, ki vsebuje meso. V trgovinah bi posebej dimenzionirali vozičke, da bi bil velik razdelek namenjen sadju in zelenjavi, majhen pa mesu in mlečnim izdelkom. Trgovci bi posebej izpostavili izdelke, ki so alternativa mesu.
Radi bi, da bi bila rastlinska hrana videti normalna, uživanje mesa pa nekaj čudnega
S temi ukrepi bi radi dosegli, da bi bila rastlinska hrana videti normalna, uživanje mesa pa nekaj čudnega. Zavedajo se, da lahko pride do odpora in da slabo izvedeni ukrepi lahko vodijo celo v zvečanje porabe mesa kot odgovor nanje, zato odločevalcem svetujejo, naj bodo taktični, poiščejo ukrepe, ki so politično sprejemljivi, in v javnosti ne bodo škandalozni.
Zadnje objave

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59

Z novimi spremembami bodo plače le še dodatno obremenjene
19. 2. 2025 ob 9:07

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu
18. 2. 2025 ob 9:00

(Jugo)nostalgija
18. 2. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Prihajajoči dogodki
FEB
20
Slavnostna akademija ob 80-letnici Alenke Puhar
10:00 - 13:00
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
FEB
22
Video objave

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59
Izbor urednika

[Video] Peter Slatnar: »Delamo izdelke za sedem različnih športov.«
19. 2. 2025 ob 11:59

Že pripravljena: 188. številka tednika Domovina
19. 2. 2025 ob 6:10

Domovina 188: Skrivnost šeriatskih porok v Sloveniji
19. 2. 2025 ob 6:00

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00
25 komentarjev
Katarina Mikus
Pošteno je povedati, da pojemo povsem preveč mesa. Dva do trikrat na teden je povsem dovolj. Tudi za otroke.
Japajade
Presenečajo me vaši mesni komentarji. Pojdite malo v klavnice pogledat kako pride vaš zrezek na vašo mizo. Ni čudno, da je toliko agresije in hudobe v ljudeh, saj ni nobene empatije do živali, ki niso na svetu zato, da se jih ubija in celo poje.
baubau
Hinavci-da je vsa veganska hrana bistveno dražja od začetka proizvodnje pa do konca potrošnje-poglejte cene in jih primerjajte- in, da njena izdelava in priprava v resnici še bolj obremenjuje okolje kot vsa živinoreja- pa za vsak slučaj raje prikrijejo.
irena
Za kako neumne nas imajo tile veganski wokeisti??? Tako smo neumni, da ne bomo našli mesa v trgovini, če nam ga malo skrijejo na zadnje police. Pa da bom kupila nekaj drugega, če grem po meso v trgovino, pa tega ne bom opazila. Pa kakor, da ne vemo, kaj jemo.... To kaže na veliko podcenjevanje ljudi, imajo se za nekaj boljšega. Nimajo realne slike in imajo nas za neumne.
Naš osem mesečni dojenček, če ni mesa noter, kašice ne mara preveč. Še dojenček ve, kaj mu paše in kaj potrebuje za svoj razvoj.
Kolikor imam izkušnje z vegani, ves čas samo na hrano mislijo, in tudi na drugih področjih v življenju so malo (lepo rečeno) nedorasli in čudni.
Peter Klepec
Ortoreksija neuroza se temu rece.
MEFISTO
Tole me je še pobej zabavalo, ker je tako zelo blizu resnice: "Kolikor imam izkušnje z vegani, ves čas samo na hrano mislijo, in tudi na drugih področjih v življenju so malo (lepo rečeno) nedorasli in čudni."
VODA
a se kdo spomni filma zeleno sonce iz sedemdesetih let, prehrana za ljudi je bila v obliki tablet, dogajanje je postavljeno v leto 2016, kot kaže se bo znanstvena fantastika uresničila z nekaj letno zamudo, v bistvu, so množice jedle tablete, elita pa meso
Jana Px
Po kakšni logiki sta zelenjava in sadje, ki prepotujeta pol sveta in jih po možnosti še gojijo na plantažah bolj ekološka kot lokalno pridelano meso? Je pa jasno, da kot vezan ne moreš živeti samo od kisle repe in želja, ter lokalnega sadja
Jana Px
Vegan. Avtokorekt. V glavnem, za biti vegetarijanec kaj šele vegan, je potrebno ogromno enega eksotičnega sadja in zelenjave, da je prehrana dovolj pestra, da nadomesti meso. Zblojenci novega svetovnega reda pa po svoje vse kar je proti zdravi pameti. Res zahodni svet gnije pri živem telesu.
Igor Ferluga
Da. Močno je dvomiti, da so recimo avokadi iz Latinske Amerike ali mandlji iz Kalifornije okoljsko gledano sprejemljivejsi od mleka, sira, mesa s sosedove kmetije. Eno je transport, drugo so milijoni pobitih čebel, najprej pripeljanih za oprasitev in nato zavestno uničenih s pesticidi. Verjamem v pomen ogljicnega odtisa, torej da toplogredne emisije vplivajo na podnebne spremembe in da so nam te zal v škodo- a vseeno: premalo je jasnega o ogljicnem odtisu vsakega hranila, da bi na podlagi tega legitimno ljudem oblastno dolocali jedilnike. Ali zatirali tradicionalne kmetijske panoge. Imata oblast in stroka kakršnokoli vlogo pri tem, kakšen jedilnik bodo ljudje izbirali? Da, po mojem neliberalisticnem pogledu na svet na nek moder način vendarle. Kot javno in drzavno skrb za neoporečnost ponujene hrane, zdravje prebivalstva in varovanje okolja. Mislim, da je prav, da se spodbuja, zacensi z vzgojo, zdravo prehranjevanje. Preprečevanje debelosti kot epidemije civilizacije preobilja. Prav je, da je ljudem jasno, da preobilje vsakodnevnega mesa ni v prid zdravju in kako pomembno je uživanje sezonske lokalne zelenjave in sadja. Tudi zanemarjenih tradicionalnih jedi na podlagi prosa in ajde. Prav je tudi ljudi opozarjati na rizičnost radikalnih modnih diet kot sta veganstvo in presnojedstvo. Prav je, da se ljudi spodbuja k izogibanju industrijsko predelani hrani ter prevelikemu konzumiranju sladkorja in soli. Podpiram celo, kar je storil Viktor Orban, da so dodatno obdavcili sladke pijace. Podobno kot so obdavčene cigarete in žgane pijace. Oboje povezuje škodljivost in zasvojljivost in oboje veča stroške zdravstvenemu sistemu.
Andrej Muren
V Sloveniji bi bilo treba "osiromašiti" levičarje. Ti pri nas sestavljajo veliko večino najbolj premožnega sloja prebivalstva (70 od 100 najbolj premožnih Slovencev je članov ZKS oziroma njenih naslednic). Svoje premoženje pa so v glavnem dobili s krajami, ne z ustvarjanjem nove vrednosti, saj levičar nič ne ustvarja, kvečjemu kaj uničuje.
Razpoloženje v Nemčiji in še kje v bogatih državah pa dokazuje, da blaginja moralno in fizično slabi ljudi. Revni ljudje namreč hočejo obogateti, ne pa še povečati svoje revščine. Moramo si priznati: zahodni svet, kakršnega poznamo, je v zatonu. Kot nekoč rimska država.
MEFISTO
Pripovedoval sem vam že, da nam je tovariš Tito leta 1954 na velikem zborovanju na Ostrožnem pri Celju zapovedal, naj namesto kruha, ki ga ni bilo na pretek, jemo več krompirja, zelja in fižola.
Skozi današnje oči borcev za boljše podnebne razmere bi lahko rekli, da je bil njegov nasvet zelo napreden.
Iz tega nasveta ni bilo haska, ker tudi krompirja, zelja in fižola ni bilo, kar so plačali z življenjem njegovi svetovalci, ker mu niso povedali, da v državi vlada splošno pomanjkanje in da ni bilo nevarnosti, da bi se razen članov partije kdo preobjedel hruha in mesa.
Friderik
Vidite kako je naš Golob na tekočem z modernimi trendi.
ludvikvida
z ženo pojeva zelo malo mesa.
A v primeru, da bi nam ga branili, prisežem, bi ga imela vsak dan na krožniku.
banda lopovska.
Teodor
Krasni novi svet. Včasih se zazdi, da islam vendarle ni tako slab..
Svetnik
Potem se pa še čudijo, ko AfD, t.i. skrajna desnica - pridobiva na priljublenosti.
Z drugimi besedami povedano. Če povem po angleško: Far right means we were right so far.
Tisto, kar je danes poimenovano skrajna desnica - je zdrava pamet.
Andrej Muren
V Nemčiji bi verjetno tudi jaz volil AfD. Čisto sprejemljivi bi bili, če ne bi podpirali Putina. Ne vem, zakaj so potem levičarji proti AfD, saj so tudi sami njegovi podrepniki.
Peter Klepec
Sicer pa, Nemci tega nacrta nimajo. Eni tipi, ki imajo nemsko drzavljanstvo, imajo mogoce tak nacrt. Ampak, koga to briga.
Res pa je, da vecina Nemcev mnogo prevec futra in so zaradi tega predebeli. Z vsemi konsekvencami. Mogoce imajo zaradi tega premalo otrok: kdo bi pa z grdimi, debelimi baburami hotel imeti otroke?
knedlcek
No comment ;-)
Blazzzz
Nemci slovijo po zavesti o lastni superiornost in so skozi celotno zgodovino želeli vsem vsiljevati svojo ideologijo: protestantizem, komunizem, nacizem, danes pa je to očitno gender ideologija in veganstvo.
Še do nedavnega si nisem mogel niti predstavljati, da bom kdaj v imenu upora jedel krvavice.
Peter Klepec
Krvavice se ne je zaradi upora, ampak zato, ker teknejo. Omejili jih bomo sele, ko nam bodo dokazali, da zaradi njih zbolimo. Zaenkrat se ni dokaza.
Rado
Ziher ste ljubitelji krvavic s socialnega dna. Krvavice - Poceni riž, kri in mesni odpad. Brrrrrr. Sem raje lačen.
miro
Global WAR-NING! Geoengineering Is Wrecking Our Planet and Humanity
Global Research E-Book, Centre for Research on Globalization (CRG)
By Prof. Claudia von Werlhof, Dr. Rosalie Bertell, Prof Michel Chossudovsky, Josefina Fraile, Elana Freeland, Maria Heibel, Claire Henrion, Conny Kadia, Linda Leblanc, and Vilma Rocío Almendra Quiguanás
ttps://www.globalresearch.ca/global-war-ning-geoengineering-is-wrecking-our-planet-and-humanity/5753754
AlojzZ
Nemci imajo preveč časa. Naj raje delajo otroke, da ne bodo izumrli.
Peter Klepec
A hocete reci, da so Slovenci le neki drugi Nemci, ker se obnasajo enako?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.