Zmaga ekstremistične levice v Britaniji

Velika Britanija je zadnja leta primer notranjepolitičnega nezadovoljstva, ki izhaja iz posledic draginje, visokih cen energije, počasne rasti BDP, neuspele integracije migrantov, kar povzroča nezadovoljstvo tako med lokalnim prebivalstvom kot migranti. Konzervativna stranka nikakor ne more nagovoriti večjega števila prebivalstva, glasov v novejših migrantskih skupnostih pa praktično nimajo. Laburisti so pod vodstvom premierja Starmerja na nenehnem tnalu, predvsem po lastni krivdi, saj niti njihovi volivci ne vidijo obljubljenega višjega življenjskega standarda, poleg tega pa jih pestijo še afere, kot je predaja suverenosti otočja Chagos Maldivom in popuščanje Kitajski pri gradnji mega veleposlaništva v Londonu, ki predstavlja varnostno tveganje za Veliko Britanijo.

Zmaga zelenih na nadomestnih volitvah

Stranka Zelenih je zmagala na nadomestnih volitvah v tradicionalni laburistični trdnjavi v Manchestru, v okrožju Gorton and Denton. Zeleni so zmagali s 40,7 %, Laburisti pa so zdrknili na tretje mesto, kar je bil izjemen šok, kajti gre za tradicionalno laburistično trdnjavo, kjer so bili glasovi praktično vedno zagotovljeni.

Manchester ima bogato zgodovino socialističnih in komunističnih gibanj, od tam izhaja tudi časopis The Guardian, prvotno Manchester Guardian. Poleg tega je ravno tam Robert Owen, eden najbogatejših prebivalcev tistega časa in lastnik velikih predilnic, izumil utopični socializem ter preizkušal z uvajanjem socialistične družbe. Leta 1844 je bilo ustanovljeno Združenje pravičnih pionirjev Rochdale, ki je bila prva kooperativa, Manchester pa je bil eden prvih centrov boja za ženske pravice. V Manchestru sta tudi delovala Owenova kritika Marx in Engels ter v pubu The Crescent v Salfordu razvijala teorije o komunizmu ter pred tem napisala znano delo o stanju delavskega razreda v Angliji (The Condition of the Working Class in England).

Šok za Laburiste je bilo tudi drugo mesto za stranko Reform UK, ki je dobila skoraj 30 % glasov, kar je bilo desno stranko, ki je naklonjena kapitalizmu in nižanju davkov ter nasprotuje migracijam, še pred kratkim nepredstavljivo. Toda Starmerjeva skrb v tem trenutku ni Reform UK, ampak vzpon Zelenih, ki naj bi po napovedih jemali več okrajnih parlamentarnih sedežev. Če apliciramo zadnji volilni rezultat na prihodnje volitve, potem se Starmerju obeta potop, mnogi laburisti pa si bodo morali začeti iskati nove službe. Zato ne preseneča, da so klici iz Laburistične stranke po zamenjavi Starmerja že zelo glasni. Toda v primeru velike zmage Zelenih to ne bo le katastrofa za Laburiste, ampak tudi za celotno Veliko Britanijo, kajti gre za stranko se skrajno radikalnimi, lahko rečemo celo ekstremističnimi nazori.

Kdo so britanski zeleni?

V zgodbi Edgarja Allana Poea 'The System of Doctor Tarr and Professor Fether' pripovedovalec zgodbe obišče psihiatrično bolnišnico v Franciji skupaj z njenim ravnateljem Maillardom, kjer odkrije 'zdravljenje s pomiritvijo'. To zdravljenje dovoli pacientom, da svobodno verjamejo v vsako iluzijo ali predstavo o sebi, osebje pa te iluzije dodatno vzpodbuja. Med obiskom pripovedovalec spozna paciente, ki verjamejo, da so žaba, piščanec, buča in celo Cordova sir, osebje pa jim pri zablodah pomaga tako, da 'piščance' pita s koruzo, 'žabo' pa z muhami. Ko zadeve uidejo izpod nadzora, celotna stavba pa zapade v popoln kaos, pripovedovalec ugotovi, da se je nekoč ravnatelju Maillardu poslabšalo in je v psihiatrični bolnišnici postal pacient. Maillard je naredil revolucijo in skupaj s pacienti prevzel bolnišnico, zdravstveno osebje pa so namočili v katran, jih povaljali v perju in zaprli v globoke ječe. Lunatiki so prevzeli sistem, dokler ni ta propadel.

Zeleni so se sprva proslavili v anti-izraelskih gibanjih, kot je ekstremistično gibanje Palestine Action. Med demonstracijami, v katerih so bili prisotni tudi pretepi in obilo anti-semitizma, preoblečenega v anti-sionizem, so bili med zelo vidnimi udeleženci člani britanske stranke Zelenih. Omenjena stranka se ni nikoli trudila obsoditi zločinov Hamasa, napadov na judovske ustanove v VB, vandalizma nad britansko kulturno dediščino ter uničevalnih napadov na tovarne, ki so jih sumili, da so ali izraelske ali delajo z Izraelom. Ko je britanska vlada razglasila Palestine Action za ekstremistično organizacijo, ki si zasluži prepoved, so se Zeleni javno zavzeli zanje. Njihovo veselje je bilo tolikšno večje, ko je sodišče zavrnilo odločbo vlade.

Ekstremistična politika in cilji zelenih

Zeleni so sicer tipična protizahodna in anti-ameriška stranka, ki nasprotuje NATU in se ogreva za toplejše odnose z avtoritarnimi režimi, kot so Rusija, Kitajska in Iran. Zato ne gre čuditi, da z njihove strani ni kritike do iranskega teokratskega sistema, so pa zelo glasni, ko gre za uničenje ene redkih demokracij v regiji, to je Izraela. V tem primeru gredo zelo daleč, saj so popolnoma posvojili slogan 'od reke do morja', ki je pravzaprav genocidni slogan, ki se ne zavzema le za uničenje Izraela, ampak tudi Judov. V stranki so podprli razglasitev sionizma za rasizem in politiko apartheida ter ustanovitev države Palestine na celotnem ozemlju 'zgodovinske Palestine', kar dejansko pomeni izbris Izraela. Javno se še zavzemajo za izpustitev palestinskega terorista v izraelskem zaporu Marwana Barghoutija, ki je kriv tudi pobojev civilistov.

Zeleni so sicer tipična protizahodna in anti-ameriška stranka, ki nasprotuje NATU in se ogreva za toplejše odnose z avtoritarnimi režimi kot so Rusija, Kitajska in Iran.

Ena izmed glavnih tem je premoženjski davek na bogate, ki bi pripravil nepravične milijarderje in milijonarje, zaradi katerih britansko ljudstvo krvavi, v distribucijo bogastva. Predvolilna taktika Zelenih je podobna levim strankam v Sloveniji, saj je eno njihovih glavnih orožij 'anti-Farage' retorika, podobno kot je v Sloveniji 'anti-janšizem' ter se razglašajo za edino stranko, ki je sposobna premagati Reform UK. Zeleni predlagajo boj proti drogam tako, da bi legalizirali vse droge, tudi recimo heroin in crack kokain, saj menijo, da bi tako preprodajalci ostali brez dela, trde droge pa naj bi prinašale boljše odnose med prebivalci in izboljševale kreativnost. Po drugi strani niso povedali, kako bi se soočili s težavo, ko bi ti isti preprodajalci prevzeli mrežo legalnih trgovin in prodajali drogo množično otrokom, s čimer bi si zagotavljali odvisnike v prihodnosti.

Zeleni predlagajo boj proti drogam tako, da bi legalizirali vse droge.

Na koncu lahko omenimo še izrazit eko populizem, ki bi še otežil poslovanje v VB in povečal draginjo z omejitvijo zanesljivih virov energije. To bi sicer reševali s subvencijami iz denarja, ki bi ga pobrali s premoženjskim davkom.

Stališče do migracij je verjetno najbolj pereča tema Zelenih, ki se zavzemajo za odprte meje za 'manjša plovila', karkoli naj bi to sicer pomenilo. Čeprav govorijo o nadziranih migracijah pa je ideja, da bi legalizirali vsako ilegalno migracijo, lahko magnet za poplavo migracij v VB. Poleg tega so dali predlog, da bi po legalizaciji vsakega migranta, četudi so bile njihove prošnje za azil zamrznjene, zagotovili zastonj zdravstveno zavarovanje, stanovanje in prihodek ter dovolili avtomatično delovno dovoljenje. Ta ideja je dvignila prah celo med člani Laburistične stranke, ki imajo precej liberalna stališča do migracij in ne podpirajo ideje Zelenih, da bi vsakemu migrantu avtomatično priznali enake pravice, kot jih imajo britanski državljani. Eden glavnih sloganov Zelenih je zato 'stop islamofobiji' in 'stop Reform'.

Eden glavnih sloganov Zelenih je zato 'stop islamofobiji' in 'stop Reform'.

Šef stranke Zack Polanski

Zack Polanski je doma iz Sanforda, torej mesta, kjer sta Marx in Engels razpravljala o komunizmu, Polanski pa se morda celo vidi kot naslednik njunih idej. Po poreklu Jud je izrazito nastrojen proti Izraelu in Judom, čeprav je vse skupaj zapakiral v nekakšen anti-sionizem, medtem ko nikoli ne obsodi napadov na Jude in celo sodeluje z ljudmi, ki so anti-semiti. Primer je recimo sodelovanje s podcastom 5 Pillars, kjer je pozival muslimanske volivce na volitve, kandidatka, ki je bila izvoljena v parlament, pa je dala celo intervju. 5 Pillars je podcast, ki je intervjuval mnoge teoretike zarote, islamiste in neonaciste, kot je na primer Mark Collet, v glavnem pa po hitlerjansko krivijo Jude za LGBT, pornografijo, abortuse, medije in mnoge druge stvari. Polanskega očitno to ne moti, ravno tako ga ne moti, ko ta isti kanal promovira, da je homoseksualnost judovska zarota proti Alahu. Zaradi negativnih odzivov javnosti so dan po volitvah povezavo na intervjuje izbrisali z njihove uradne strani.

Nekdanji šef MI6 Sir Richard Dearlove je Polanskega označil za nevarnega populista, ki prodaja absurdne ideje, kot recimo vojaško zavezništvo z Mehiko in Brazilijo, njegove zamisli pa so direktna grožnja nacionalni varnosti. Polanski je vegan in nekdanji psihoterapevt, ki se je zdravil s hipnozo ter enkrat v intervjuju celo trdil, da lahko s hipnozo poveča dojke. Je podpornik pravice do spremembe spola, tudi mladoletnikov, zavzema pa se za zmanjšanje števila posegov carskega reza pri nosečnicah.

Naslednje volitve

Nadomestne volitve so bile tipično pokazatelj sentimentov volivcev. Obe tradicionalni stranki, Toriji in Laburisti so dobili manj glasov, pridobili pa so največ ekstremistični Zeleni, na desni pa Reform UK. Rezultat kaže, da tradicionalne stranke ne znajo več nagovoriti svojih volivcev, ki se vedno bolj premikajo stran od sredine. Tako na desni kot na levi je vedno več premikanja na skrajni rob obeh polov, na eni strani zaradi nesposobnosti Torijev za soočanje z migrantsko krizo in ekonomijo, na drugi strani pa se Laburisti niso držali obljub o zmanjšanju draginje, migrantske glasove pa izgubljajo zaradi Zelenih, ki so zavzeli skrajna stališča v zvezi z Gazo in marksizmom.

Tako na desni kot na levi je vedno več premikanja na skrajni rob obeh polov.

Absurdnost in skrajna stališča Polanskega se ne sme jemati prelahko, kajti ne bi bilo prvič v zgodovini, da bi skrajneži prevzeli oblast. Ob prvem vstopu Hitlerja v nemški Reichstag so se konzervativci in socialdemokrati njegovim stališčem smejali, videli so ga kot odpadnika in čudaka, ki bo kratkega veka. Konzervativci, ki so mislili, da bodo Hitlerja izkoristili, prežvečili in izpljunili, so doživeli hladen tuš, ko se je zgodilo ravno obratno. Sicer Polanskega ne primerjamo s Hitlerjem, ampak gre za opozorilo pred skrajnim populizmom. Zato naj etablirane stranke ne jemljejo skrajnih populistov prelahko, kajti ko ti enkrat prevzamejo oblast, je prepozno.

Etablirane stranke naj ne jemljejo skrajnih populistov prelahko, kajti ko ti enkrat prevzamejo oblast, je prepozno.