Nezaupanje, interesi in volilna taktika – zakaj desne stranke na evropskih volitvah ne nastopijo skupaj in ali morda še lahko pride do tega?

Foto: Jaka Krenker, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropske stranke s kongresi utrjujejo pozicije svojih vodilnih kandidatov, domače pa medtem sestavljajo kandidatne liste. Če stranke na levici svojih list še ne razkrivajo oz. jih še niso sestavile, pa se jasnejši obrisi že kažejo na sredini in desno od nje, kjer se po petnajstih letih znova obeta, da bodo šle stranke, včlanjene v Evropsko ljudsko stranko (ELS), na volitve vsaka s svojo listo.

Kljub temu da neuradno k sodelovanju stranke pritiskata tako ELS kot tudi domača javnost, vrat, kot pravijo, ne zapira še nihče. S prvaki vseh treh strank smo se pogovarjali o sodelovanju, dodajamo pa tudi informacije, ki krožijo v ozadju. Se torej lahko še zgodi, da se vsaj dve stranki na desni povežeta in ponovita uspehe preteklih evropskih volitev?

SDS je svojo listo devetih kandidatov že predstavila, znan naj bi bil tudi že njihov vrstni red na glasovnici, zato je možnosti, da bi tam prišlo do sprememb, sorazmerno malo. A dokler lista ni vložena, do takrat pa sta še približno dva meseca, ni nič še povsem dokončno.

Pred petimi leti je do sodelovanja med SDS in SLS prišlo sorazmerno pozno. Stranka je tedaj sicer kasneje razkrila svojo listo, z nje pa sta tik pred zdajci »letela« Branko Grims in Franc Breznik, ki sta letos na četrtem in petem mestu, da je nastal prostor za kandidata SLS Franca Bogoviča in Franca Kanglerja, ki sta nastopila kot kandidata SLS. Kangler je sicer vmes svojo Novo ljudsko stranko pripojil SDS in letos nastopa na listi SDS (6. mesto).

Skupna lista je nazadnje v Evropski parlament pripeljala 3 poslance, Milana Zvera in Romano Tomc (oba SDS) in Franca Bogoviča (SLS). Tomčeva je tokrat na prvem, Zver pa na drugem mestu. Poleg že omenjenih letos pri SDS kandidirajo še nekdanji notranji minister Aleš Hojs (3. mesto), Alenka Forte (7. mesto) ter mladi kandidatki Karin Planinšek in Zala Tomašič (8. in 9.mesto).

Pogojevanje skupnega nastopa na državnozborskih volitvah

Foto: EPP

Do pogovorov o skupnem nastopu med SLS in SDS je prišlo tudi letos, a naj bi SDS skupen nastop na evropskih volitvah pogojevala s skupnim nastopom tudi s priključitvijo SLS SDS-u do državnozborskih volitev leta 2026, na kar pa v SLS ne pristajajo.

Janez Janša pogojevanje sicer priznava, a le da bi prišlo do skupnega nastopa na volitvah, ne pa tudi nujno združitve stranke. »Sodelovanje na evropskih volitvah smo pogojevali s sodelovanjem na državnozborskih, s tem da smo pustili vse možnosti odprte,« je za Domovino povedal ob robu kongresa ELS v Bukarešti.

Na vprašanje, ali to pomeni tudi priključitev stranke, Janša odgovarja: »Pogoj je sodelovanje na volitvah, pogovoriti pa se je treba o načinu. Ena stranka ni edini možen način. Lahko si tudi razdelimo volilne okraje in naredimo skupno poslansko skupino po zgledu CDU/CSU v Nemčiji.« Ob tem doda, da bi bilo smiselno blagovno znamko SLS ohraniti, a da »stara blagovna znamka, ki ne more priti v parlament, nič ne pomaga«. V SLS sicer pravijo, da je šlo za pogojevanje s priključitvijo stranke SDS, kar je zanje nesprejemljivo.

Skupna lista treh strank?

Na idejo, da bi vse tri članice ELS nastopile na eni listi, je že pred časom prišel predsednik SLS Marko Balažic, a doda, da »razumevanja za to ni bilo«. Zakaj ne, Janša utemeljuje s proporcionalnim volilnim sistemom. »Bolje je nastopiti z dvema listama, ki zagotovo prideta čez prag, kot z eno, ki bi pobrala manjši seštevek. Če pa ne moreš priti čez prag ali pa je to tvegano, se sodelovanje izplača,« je še prepričan Janša, ki meni, da bi bilo dobro, da bi skupno listo sestavili SLS in NSi.

Prav to so naredili pred desetimi leti in s skupno listo leta 2014 v Evropski parlament pripeljali dva poslanca, Lojzeta Peterleta (NSi) in Franca Bogoviča, ter dosegli drugo mesto med vsemi listami na volitvah. Da so bili skupnemu nastopu na volitvah naklonjeni, priznava tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki obžaluje, da je njegova ideja o skupnem nastopu, h kateremu je povabil Anžeta Logarja in SLS, padla v vodo.

»Takšna lista bi bila v resni igri za zmago na Evropskih volitvah,«  je prepričan Tonin, a se je »Logar odločil, da ne gre na volitve, SLS pa za samostojno pot z nosilcem Petrom Gregorčičem«.

Foto: Jaka Krenker, Domovina

 

Pogovori o skupnem nastopu naj bi potekali tudi samo med NSi in SLS, a je vse padlo v vodo z najavo Gregorčiča, ki naj prej sploh ne bi bil v igri. Tik pred svojo najavo kandidature pa je v Uri moči kritiziral NSi, česar ti še niso pozabili.

Gregorčič je NSi označil za stranko enega človeka, generalnega tajnika Roberta Ilca, ki bi rad bil Gregor Golobič desnice, stranka pa da je prestreljena z interesi, ki jim omogoča domnevno sodelovanje z vlado. Stranko je označil tudi za kastrirano zaradi svoje majhnosti, s čimer se je nanašal na vodenje parlamentarnih komisij.

NSi liste še ni uradno potrdila, neuradno znana večina kandidatov

Po mnenju nekaterih virov je SLS z najavo Gregorčiča skušala razburkati politični prostor in vzpodbuditi pogovore, ki naj bi do takrat zastali. Po mnenju drugih je šlo za poskus izboljšanja pogajalske pozicije, ko naj bi bilo že skoraj vse dogovorjeno, da bi izboljšali svoje pogajalsko izhodišče. Ob najavi je sicer Balažic zatrdil, da so na sodelovanje z drugimi pripravljeni pod pogojem, da je nosilec liste Gregorčič, kar pa je za NSi, ki je večja od SLS, nesprejemljivo.

NSi se je tako začela pripravljati na samostojen nastop, saj so prepričani, da bodo tudi sami v Evropski parlament pripeljali poslanca. »Po do sedaj narejenih anketah ELS dobi pet mandatov, od tega NSi zanesljivo enega,«  je prepričan Tonin, ki bo skoraj zagotovo tudi nosilec liste. Uradno liste še niso razkrili, bodo pa v boj poslali svojo prvo postavo.

Na listi naj bi bili poleg Tonina še aktualna evroposlanka Ljudmila Novak, ki bo nov mandat naskakovala z zadnjega mesta, nekdanja ministra Janez Cigler Kralj in Jernej Vrtovec, župan Svete Trojice v Slovenskih goricah David Klobasa, poslanka Vida Čadonič Špelič, namestnica predsednika sveta stranke Mojca Erjavec ter predsednica podmladka Mlada Slovenija Katja Berk Bevc.

Foto: Jaka Krenker, Domovina

 

Kdo poziva k sodelovanju in kakšne so možnosti za to?

Na listi NSi zagotovo ne bo Lojzeta Peterleta, ki nastop na samostojni listi stranke zavrača, bi pa kandidiral na morebitni skupni listi NSI in SLS, k čemur stranki tudi aktivno spodbuja, na zadnje s pismom svetu NSi. Stranki k sodelovanju spodbuja tudi iniciativa Prebudimo Slovenijo.

Manj je znanega o sestavi liste SLS. Njen nosilec je, kot že omenjeno, Peter Gregorčič, na njej pa bo tudi aktualni evropski poslanec Franc Bogovič. Omenjalo se je tudi zdravnico in nekdanjo državno sekretarko Tino Bregant, ki pa se je medtem omenjala tudi kot nosilka liste Glas upokojencev Pavla Ruparja, vendar se ta po naših informacijah skoraj zagotovo na evropske volitve ne bo podala.

Balažic ob tem priznava, da je njihova najava nosilca liste »marsikoga presenetila, kar pa ne pomeni, da se pogovori ne nadaljujejo in da ne iščemo poti, kako bi sodelovali in s tem dosegli najboljši rezultat za ELS«. Delegaciji obeh strank sta bili zadnja dva dni na kongresu ELS v Bukarešti, vendar naj ne bi prišlo do kakšnega konkretnejšega dogovora.

Foto: Jaka Krenker, Domovina

Tudi v NSi sicer vrat za sodelovanje še niso zaprli in jih vsaj do 25. marca tudi ne nameravajo, ko naj bi bila njihova lista dokončno potrjena. Hkrati obžalujejo, da do dogovora, ki bi Sloveniji dal upanje, ni prišlo. Vodstvo NSi ima pri morebitnem sodelovanju še dodaten problem v svojem terenu, saj so na lokalni ravni odbori obeh strank marsikje na povsem nasprotnih bregovih, mnogi v NSi pa so še vedno prepričani, da so v volitve 2014 vložili več, dobili pa enako poslancev kot SLS. Pomenljiva je zato Toninova ocena: »Politika je umetnost možnega. Včasih je nekaj nemogoče.«

Čeprav naj bi bili v SLS pripravljeni na sodelovanje in tudi odstopiti od prvega mesta na listi, ki so ga pred meseci, vsaj javno, pogojevali, pa tega očitno ne kažejo v odnosu do NSi, kjer teh impulzov ne zaznavajo.

KOMENTAR: Peter Merše
Ko iracionalni strahovi in egi preprečujejo sinergijo za vse

Med strankama NSi in SLS je od samega začetka precej nezaupanja. Stranki, ki nagovarjata do neke mere sorodno volilno telo, sta si med seboj največji konkurentki, hkrati pa sodelovanje prav na evropskih volitvah lahko prinese največ sinergij, saj ima vsak volivec na glasovnici tako NSi-jeve kot SLS-ove kandidate in lahko »svojega« izbere tako, da mu da preferenčni glas, slednje pa motivira kandidate obeh strank, da zberejo čim več preferenčnih glasov.

Čeprav NSi kaže, da lahko računa na svojega poslanca, bi skupni nastop le to še dodatno okrepil in preprečil, da bi napake, kakršna je obžalovanje Ljudmile Novak glede obravnave peticije Mitje Ferenca v Evropskem parlamentu, to mesto ogrozile. NSi se je sicer od ravnanja svoje evroposlanke sicer jasno ogradila.

S sodelovanjem tako NSi ne bi izgubila ničesar, kvečjemu bi utrdila svojo pozicijo v odnosu do drugih list in prepričala še največje dvomljivce, da njihov mandat ni ogrožen. SLS pa bi realno posegla po možnosti za poslanca, ki ga trenutno raziskave javnega mnenja ne kažejo. Stranki se tako tudi ne bi borili za iste volivce, volivci pa ne bi bili pred odločitvijo, koga podpreti.

Žal politično realnost pogosto poleg tega ustvarjajo tudi stare in sveže politične zamere, porušeno zaupanje in preračunljivost. Za sodelovanje je bistveno zaupanje, pa tudi ponižnost v iskanju sinergij namesto utrjevanja svojega položaja, ki je tudi politično legitimno.

Te volitve so velik preizkus tako za Mateja Tonina, ki je po svoje z njimi zastavil tudi svojo politično kariero na čelu NSi, kot tudi Marka Balažica, saj so prve volitve, ko stranko vodi kot predsednik, izguba evropskega poslanca pa bi SLS utrdila kot zunajparlamentarno stranko. Sodelovanje bi zato moralo biti v interesu obeh.

Do vložitve list je vendarle še nekaj časa, ki omogoča, da impulzi vseh, ki so pripravljeni sodelovati, vendarle pridejo do morebitnih partnerjev. Če bi se liste vlagale danes, pa bi zelo verjetno imeli tri ločene liste Evropske ljudske stranke. Ampak liste se ne vlagajo danes. Bo do 10. maja kaj drugače? Svojevrstna ironija bi bila, da bi ob nesposobnosti vlade ELS svoj rezultat glede na prejšnje volitve poslabšala zaradi »preveč petelinov na enem gnoju«.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00

Prihajajoči dogodki

MAJ
19
Prepevam ti v zahvalo
18:00 - 19:00