Trojček NSi + SLS + Fokus skupno listo postavil pred posamične interese

NSi, SLS in Fokus so dokončno potrdili sporazum o skupni listi, s katero bodo nastopili na parlamentarnih volitvah 22. marca. Stranke so se kljub različnim interesom uspele dogovoriti glede števila kandidatur in okrajev, kjer bodo kandidati nastopili.

Za presenečenje je sicer poskrbel Fokus, katerega predsednik Marko Lotrič se za poslanski mandat ne bo potegoval, pač pa bo do konca mandata ostal predsednik državnega sveta. Interpretacij te odločitve je več, mogoče pa jih je strniti v vtis, da so predsedniki desnosredinskega trojčka interes skupne liste tokrat postavili pred posamične interese strank in njenih osrednjih obrazov. Po dosedanjih meritvah javnega mnenja, ki so vključevale skupno listo, je tovrstno povezovanje volivkam in volivcem blizu in bi lahko, če bodo vloge ostale jasno razdeljene vse do volitev, to lahko tudi ustrezno nagradili.

Kompromis, a dobra popotnica

Zadnja je sporazum v ponedeljek zvečer potrdila NSi, ki bo imela na listi največ kandidatov, in sicer 49. Med njimi je tudi večina poslancev aktualnega sklica parlamenta, le poslanka Vida Čadonič Špelič in poslanec Jožef Horvat po naših informacijah še oklevata. Predsednik stranke Jernej Vrtovec bo kandidiral v Ajdovščini.

Pred tem so zeleno luč projektu skupne liste že dali v strankah SLS in Fokus. Prvo bo na 88-članski kandidatni listi zastopalo 24 kandidatov, Lotričevo stranko pa 15. Kot nam je povedala predsednica SLS Tina Bregant, gre sicer za kompromis, a pod črto za dobro popotnico za nadaljnje delo in iskanje sinergij, ki so v največjo korist Slovenkam in Slovencem.

SLS stavi na župane

Med prepoznavnimi imeni, ki bodo na skupni listi zastopali barve SLS, so župan Občine Naklo Ivan Meglič, župan Sevnice Srečko Ocvirk, litijski župan Franci Rokavec, župan Tišine Franc Horvat, župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik ter znani vinar iz Goriških Brd Boris Jakončič. Predsednica SLS se v volilno tekmo ne bo podala v Ljubljani, od koder prihaja, pač pa na Ptuju. Za Domovino je izrazila prepričanje, da se bodo stranke tudi v predvolilnem času uspele dogovoriti o tem, kdo bo listo zastopal na posameznih soočenjih.

Če na listah NSi in SLS večjih presenečenj ni bilo, pa je eno takšnih prav gotovo izostanek predsednika tretje stranke na skupni listi. Marko Lotrič se je namreč odpovedal volilni tekmi, saj se je odločil, da bo do konca mandata ohranil položaj predsednika državnega sveta, ki je prav tako pomemben. O tem, ali bi ravnal drugače, če bi se mu v prihodnji vladi ponudila priložnost za ministrski položaj, v stranki še niso razmišljali, je za Domovino pojasnila generalna sekretarka stranke Monika Kirbiš Rojs. Med imeni, ki jih bo na skupno listo prispeval Fokus, so športni psiholog Matej Tušak, podjetnik Marko Kajzer, sociologinja Lea Furlan in dirigent Patrik Greblo.

Povezava koristna tako vsebinsko kot kadrovsko

Povezava NSi, SLS in Fokusa je izjemno dobrodošla, saj je NSi uspelo pritegniti in povezati tudi akterja, ki večje možnosti za prestop parlamentarnega praga ne bi imela, je za Domovino ocenil politični analitik dr. Sebastjan Jeretič. To pa po njegovih besedah ni pomembno le zaradi sorodnih programskih izhodišč oziroma vrednot, pač pa tudi zaradi kadrov, ki so sposobni sodelovati pri izvajanju politik.

Odločitev Lotriča, da se kandidaturi odpove, je presenetljiva tudi zato, ker je že dolgo časa – naprej celo samostojno – napovedoval nastop na volitvah. Kljub temu pa je bolje, da je to storil transparentno, kot da bi se izvolitvi izognil denimo s kandidiranjem v dveh okrajih. »Zdi se mi malo škoda. Kljub vsemu pa je pomembno, da bo konstelacija, ki se je oblikovala okoli Jerneja Vrtovca, dala na teren najboljšo ekipo.« Lotrič in tudi generalna sekretarka Monika Kirbiš Rojs po oceni analitika zagotovo sodita vanjo.

Po napovedi dr. Jeretiča bo na volitvah štel vsak glas. Ne bo pomembno samo, kdo bo zmagal, ampak pa tudi razvrstitev na preostalih mestih. »Tretje mesto ponavadi obarva koalicijo na takšen ali drugačen način. Mislim, da je ta skupina NSi, SLS in Fokusa prvi favorit zanj,« je ocenil analitik.

Dr. Sebastjan Jeretič: »Tretje mesto ponavadi obarva koalicijo na takšen ali drugačen način. Mislim, da je ta skupina NSi, SLS in Fokusa prvi favorit zanj.«

Lotriča »ujela realnost«

Med najpogostejšimi špekulacijami, ki se omenjajo na družbenih omrežjih, je ta, da si je Lotrič želel kandidirati v domačem okraju Škofja Loka 2, kjer naj bi interne meritve pokazale odlične rezultate. A tudi če bi kandidiral v domačih Železnikih, bi na ravni volilne enote Kranj še vedno težko premagal aktualnega poslanca NSi Janeza Žaklja. Kot je ocenil publicist Bojan Požar, je Lotriča »očitno ujela realnost, politično se je streznil in raje ne bo tvegal«. Če ne bi bil izvoljen za poslanca, bi to namreč po oceni Požarja čudno luč vrglo tudi na njegovo funkcijo predsednika državnega sveta.

Marko Lotrič kljub tej odločitvi ostaja v kampanji in je izjemno aktiven. Dr. Jeretič verjame, da bo s tem tudi nadaljeval. Ne nazadnje ni izključeno, da bi se po volitvah v primeru oblikovanja desnosredinske koalicije v igro vrnil kot kateri od ministrskih kandidatov.

Jerneju Vrtovcu se na drugi strani za izvolitev v Ajdovščini ni bati. Že pred štirimi leti je tam osvojil nekaj manj kot 15 odstotkov glasov. Težjo nalogo pa naj bi imela Tina Bregant, ki se je po svoji volji odločila za kandidaturo na Ptuju.

Skupna lista pred interesi posameznikov

Kot je pojasnila za Domovino, gre za okraj, v katerem bi lahko pričakovala izvolitev, ni pa podarjen. S tem želi članicam in članom stranke dati zgled dela na terenu, prav tako pa volivkam in volivcem pokazati, da Slovenija ni le Ljubljana in da v stranki zastopajo ljudi iz vse Slovenije. »Nismo pristaši te vlade, ki je z izrazito centralizacijo na vseh področjih marsikomu okrnila kakovost življenja,« je poudarila.

Ne glede na odločitve predsednikov strank desnosredinskega trojčka njihove presoje dajejo vtis, da so interese skupne liste postavili pred interese posameznih kandidatov oziroma strank. Povsem nasprotno kot pred štirimi leti v primeru koalicije Povežimo Slovenijo, ko je javno razhajanje med njenimi glavnimi obrazi listo potisnilo v neprepoznavnost in tudi pod parlamentarni prag.

Za preseganje zgodovinskih razlik

Videti je, da so vloge na skupni listi NSi + SLS + Fokus tokrat jasno porazdeljene in tudi prvi obraz je jasen – to je predsednik NSi Vrtovec. Tina Bregant je prepričana, da bodo tokrat »presegli zgodovinske razlike«, kar volivke in volivci nagrajujejo. Prav tako ne dvomi, da se bodo uspeli dogovoriti o tem, kdo bo skupno listo zastopal na predvolilnih soočenjih. Kot je poudarila, je pomembno, da na tematskih soočenjih nastopi tisti, ki je na tem področju suveren.

Da skupni nastop javno mnenje nagradi, so že pokazale nekatere doslej šele posamične meritve javnega mnenja. Seveda jih je vse po vrsti treba jemati z rezervo, a ko gre za stranke NSi, SLS in Fokus, je po dosedanjih le NSi ohranjala stabilen parlamentarni status, zato bi v parlamentu verjetno lahko tudi po volitvah računala na podobno zastopanost kot danes, ko jo sestavlja osem poslancev. SLS se kljub močni lokalni mreži sam ne bi uspel prebiti čez parlamentarni prag, prav tako ne Fokus.

Trendi obetajo

Decembrska raziskava Raziskovalnega centra Inštituta Janeza Evangelista Kreka, ki je predvidela skupno listo, je pokazala, da bi skupen nastop rezultat precej izboljšal. Na lestvici volilnih preferenc se je skupna lista uvrstila na tretje mesto, in sicer z več kot 12-odstotno podporo, takoj za prvo SDS (23,1 odstotka) in drugo Svobodo (19,5 odstotka). Na lestvici, ki so jo pripravili na podlagi odgovorov na vprašanje o stranki, ki bi jo volivci izbrali, če bi bile volitve tedaj, je lista zasedla četrto mesto ter potencialnih 10 poslanskih mandatov, a ne dosti za tretjeuvrščeno SD z 11 mandati. SDS bi jih osvojila 26, Svoboda pa 21.

Volitve so blizu, a hkrati daleč in neznank je še veliko, vključno z Resnico in SNS. A če upoštevamo, da si aktualni premier na vso moč trudi sebe prikazati kot edinega zveličavnega voditelja in da je na tem sposoben vztrajati tudi na račun slabitve koalicijskih partnerjev, vključno s SD, bi to lahko desnosredinski trojček ob ugodnem razpletu potisnilo na tretje mesto ter okrepilo obete za pomladno vlado.