Neživljenjski zakon o "štempljanju" bo veljal, le inšpekcija bo kazni pisala kasneje

Fotografija je simbolična. Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK

V ponedeljek bodo kljub izraženim pomislekom in kritikam začela veljati strožja pravila evidentiranja delovnega časa. Zakon je aprila v državnem zboru vladna koalicija enotno podprla, sedaj pa nekateri znotraj vlade ugotavljajo, da je zakon za mnoge poklice in podjetja neživljenjski in v praksi neizvedljiv, zato so se dogovorili, da ga bodo, če bo to potrebno, popravili. 

Zakon o evidencah sicer predvideva zapisovanje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršilce zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Gospodarski minister Matjaž Han je priznal, da prejema številne kritike in pritožbe glede novega zakona. Meni, da zakon trenutno ni izvedljiv. "Zato je včasih, ko vidimo, da kaj ni mogoče, treba malo zadihati in poskusiti novelirati, kar se pač da," je dejal. 

Zakon, ki velja za običajne državljane, za politično elito, ministre in poslance pa ne, je na noge dvignil delodajalce in marsikaterega zaposlenega. Po odločitvi vladajoče koalicije Roberta Goloba namreč delovnega časa ne bo treba evidentirati sodnikom, županom, visokošolskim učiteljem, državnim sekretarjem in tožilcem.  

Preobremenjene Butale  

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je vlado pozvala k zamrznitvi zakona, saj po njihovem mnenju prinaša dodatno birokratsko oviro in finančno breme za gospodarstvo. Sami pa so, kot navajajo, predlogu zakona nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na to, da zakona ne bo mogoče izvajati v praksi. "Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale," je pojasnil predsednik OZS-ja Blaž Cvar.

“Nov sistem evidentiranja prinaša dodatno breme za delodajalce in delavce v storitvenih dejavnostih z visoko dodano vrednostjo. V naši panogi informacijske tehnologije si predvsem mladi želijo svobode na delovnem mestu in samostojnega razpolaganja s svojim delovnim časom. Ker jih tudi zaradi zakonodaje pri tem omejujemo, bežijo med normirane espeje in v tujino.” 

“Nalaganje dodatnih zakonskih bremen celotnemu gospodarstvu brez sposobnosti nadzora in ukrepanja nad tistimi, ki resnično kršijo pravice delavcev, ni pravi pristop. Kršitelje je potrebno učinkovito preganjati in kaznovati, ne pa obremeniti tudi zaposlene, zaradi tistih, ki delavce izkoriščajo,” je za Forbes Slovenija dejal Igor Zorko, direktor IT podjetja ZZI. 

"Vsa gospodarska združenja govorimo, kako je treba debirokratizirati gospodarstvo, ga poenostavljati, in ne oteževati, narediti slovensko gospodarstvo konkurenčno. Zadnje čase pa se srečujemo le z dodatnimi obremenitvami gospodarstva," pa je v oddaji 24UR ZVEČER  dejal predsednik Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Peter Pišek. 

"Gospodarstvo je tisto, ki ustvarja kapital. Kolikor je dobro gospodarstvu, toliko je dobro tudi družbi. Zdaj pa je gospodarstvo še dodatno kaznovano. To je nekorektno in nepošteno. Nimam drugega izraza, kot so Butale," je bil kritičen. 

Sindikati kritični do delodajalcev 

A krovna sindikalna organizacija je sedaj kritična do delodajalcev, ki nasprotujejo novemu sistemu evidentiranja delovnega časa, in poziva politiko, naj v sistem ne posega. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki jo vodi Lidija Jerkič, so spomnili, da so na seji ekonomsko-socialnega sveta septembra lani vsi trije socialni partnerji soglasno podprli spremembe zakona o evidencah delovnega časa. 

V ZSSS ostro nasprotujejo “kakršnimkoli poskusom delodajalcev, ki bi pomenili zamrznitev oziroma prestavitev uporabe določb zakona o evidencah s področja dela in socialne varnosti in s tem povezane uporabe določb, ki se vežejo na evidenco delovnega časa”.  

“Ponovno želimo zelo jasno spomniti, da je delovni čas v skladu z zakonom o delovnih razmerjih 40 ur in da je bilo evidence delovnega časa treba voditi tudi do sedaj. Spremembe v zakonu pomenijo zgolj to, da postane povsem jasno, koliko časa je delavec v resnici delal, kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko je opravil nadurnega dela in ali dela v običajnem oziroma prerazporejenem delovnem času. Transparentnost torej, ki jo želimo vsi,” so zapisali. 

Kritični so tudi do ministra Hana. “Izražamo začudenje, da tovrstni predlogi prihajajo s strani tistih, ki imajo v okviru programov svojih strank zaščito zaposlenih, njihovo dostojanstvo in spoštovanje človekovih pravic uvrščeno izredno visoko,” so še zapisali.

Zakon bo popravljen, če bo potrebno

Minister za delo Luka Mesec je danes na novinarski konferenci zavrnil možnost zamrznitve zakona. "Zakona ne bomo ustavljali, bomo pa naredili naslednje: odprli bomo elektronski predal, na katerega bodo lahko vsi, ki bodo naleteli na težave, sporočili predloge. Po potrebi bomo zakon, če bo potrebno, čez tri mesece odprli in ga popravljali."

Kot je dejal, gre za zakon, ki je prestal vse faze potrjevanja. Nastal je v ekonomsko socialnem svetu, potrdila ga je vlada in zaključil se je v parlamentu. Ima dolgo zgodovino, pripravljale pa so ga zadnje tri vlade. Pojasnil je, da zakon ni namenjen temu, da bi omejeval svobodo komur koli, temveč da lahko inšpektorat izreče sankcijo v tistih panogah, kjer se ljudem delovni čas ne plačuje.

Glede izjem pri evidentiranju dela je dejal, da sami niso določali nobenih izjem. Delovni čas sodnikov odreja poseben zakon, funkcionarji ter poslanci pa imajo svoje zakone, kar je več desetletij stara ureditev. Enako velja za visokošolske učitelje, ki so od nekdaj opredeljeni v svojem krovnem zakonu, je pojasnil.

Mesec je tudi poudaril, da so evidence delovnega časa stare več desetletij in so bile narejene zato, da se zaščiti 40-urni delovnik, da se plačujejo ljudem nadure, da se določi, kdaj je odmor za malico. Delodajalec pa na drugi strani lahko nadzira prihod in odhod na delo in lahko preverja opravljeno delo zaposlenih.

Na Inšpektoratu RS za delo medtem napovedujejo zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024. Kot so pojasnili za STA, so se za to odločili zaradi številnih novosti, ki čakajo podjetja. Ob tem so poudarili, da so vsem delodajalcem s sodelavci na ministrstvu za delo “vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja, preko katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona”.

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Samo "šalabajzerstvo" ali sistemsko "šalabajzerstvo"?

»Zastavlja se vprašanje, ali je zakon o štempljanju izjema ali pa so vsi podobno šalabajzerski, je pa ta edini, ki je šalabajzerski na način, ki ga ljudstvo razume,« je bistveno vprašanje v zvezi z nesmiselnim, neživljenjskim in celo po besedah pomembnega člana vlade neizvedljivim zakonom na omrežju X postavil dr. Žiga Turk.
In dodal:

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30