Nov fiasko ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh: za izposojo deset tisočih računalnikov v mesecu dni prispelo zgolj 910 vlog

Ne le da je javni razpis za nabavo 13 tisočih prenosnih računalnikov, za katerega se je ministrica Stojmenova Duh na vrat na nos odločila lansko poletje, pod sumom korupcije, izkazalo se je, da za te računalnike pri prebivalstvu ni praktično nobenega interesa. Zakaj je bilo torej porabljenih 6,5 milijona evrov?

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (Sklad) je 12. aprila objavil javni poziv za dodelitev razvpitih »ministričinih« računalnikov. Na voljo jih je bilo še deset tisoč, saj so jih skoraj tri tisoč že razdelili srednjim šolam in državnim zavodom, 39 pa so jih pred tem prejele občine, prizadete v poplavah. Vloge za brezplačno izposojo se sicer lahko oddajo do 22. junija.

Izredno majhno povpraševanje

Ker gre za oddajanje vlog po načelu »kdor prej pride, prej melje«, so nekateri pričakovali precejšen naval zainteresiranih, ki lahko vlogo oddajo po pošti ali neposredno v prostorih Sklada. Toda izkazalo se je, da je bil nakup teh računalnikov strel v prazno tudi z vidika interesa zanje pri ciljni skupini. Čeprav gre za brezplačen najem za dve leti (dejansko pa za darilo, saj se lahko to obdobje na predlog upravičenca podaljša in na koncu prenosnik preide v njegovo last, ko knjigovodska vrednost pade na nič), je do zdaj na Sklad prispelo zgolj 910 vlog. Od tega jih je bilo, kot so pojasnili za Domovino, pozitivno rešenih 464. Na Skladu so pojasnili, da se kljub enostavni vlogi še vedno zgodi, da dobivajo nepopolne, na primer da jim manjka podpis. Uporabniki bodo sicer računalnike prejeli od Ministrstva za digitalno preobrazbo. Za zdaj jih torej velika večina ostaja v skladišču v Logatcu. Do prenosnikov je upravičen tisti, ki izpolnjuje dva pogoja: da je upravičenec do otroškega dodatka, uvrščen v prvi dohodkovni razred, in da ima vsaj enega otroka, ki je vključen v osnovnošolsko izobraževanje. To so torej socialno šibki z osnovnošolskim otrokom oziroma otroki. Očitno pa so šli na ministrstvu lani v razpis, ne da bi naredili oceno, kakšne so sploh potrebe.

Sum korupcije pri razpisu

Obstaja sum, da je bil razpis vnaprej prirejen za štiri dobavitelje. Vsako podjetje – Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92 – je dobavilo 3.250 računalnikov, skupaj so jih dobavili 13 tisoč. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je pred mesecem dni na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani izvedla preiskave na sedežih teh podjetij, v katerih so odgovorni utemeljeno osumljeni, da so sklenili prepovedan omejevalni sporazum. Z drugimi besedami – osumljeni so, da so si »razdelili razpis« na način, da je vsak dobil enega od štirih sklopov. Spomnimo se: na ministrstvu so v razpisni dokumentaciji presenetljivo zapisali, da so »naročnikova zagotovljena sredstva v višini 500 evrov z DDV za kos opreme za posamezen sklop«. Ponudniki so se temu seveda prilagodili, tako da so se na koncu pogodbene cene pri posameznih sklopih gibale od 495 evrov do 499,59 evra za en prenosnik. Šlo naj bi za dogovarjanje o cenah. Skupaj je ministrstvo plačalo 6,5 milijona evrov za vseh 13 tisoč računalnikov.

»Tujka, migrantka, čefurka«

Postopek v zvezi z nabavo te opreme vodi tudi Komisija za preprečevanje korupcije, preverja morebitno kršenje Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zaradi razpisa je stranka SDS zoper Emilijo Stojmenovo Duh vložila interpelacijo, ki jo je slednja marca v državnem zboru prestala. Za njeno odslovitev je glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti.

Če bi v Sloveniji veljali vsaj približni standardi politične kulture kot na Zahodu, bi bila po vsem skupaj Stojmenova Duh že bivša ministrica.

Pri SDS so ji očitali nevestno, neodgovorno in negospodarno delo, zavajanje javnosti, neuresničenje obljub in opustitev dolžnega ravnanja. Sama je seveda prepričana, da je s svojo ekipo vseskozi delala vestno. Ob tem je skušala preusmeriti pozornost od svojih spornih ravnanj nase osebno. Po njenem je za SDS moteča, ker je ženska, tujka, migrantka in čefurka.

Če bi v Sloveniji veljali vsaj približni standardi politične kulture kot na Zahodu, bi bila po vsem skupaj že bivša ministrica. Glede na zelo majhen interes za računalnike se je izkazalo, da je »pogrnila« tudi pri zatrjevanem namenu nabave – povečanju digitalne vključenosti prebivalstva.