Razvojna kapica in pokojnine: kdo bi dejansko izgubil in kdo ne?

Vprašanje razvojne kapice ponovno deli slovensko politiko in javnost. Predlog, ki ga v interventnem zakonu zagovarja koalicijski trojček, predvideva omejitev plačevanja socialnih prispevkov pri bruto plači 7.500 evrov. Kritiki opozarjajo predvsem na eno posledico: nižje pokojnine za najbolje plačane zaposlene. Toda ali to dejansko drži? In če, za koga?

V razpravi se pogosto ustvarja vtis, da bi razvojna kapica oslabila celoten pokojninski sistem. Podrobnejši pogled v številke pa kaže precej bolj omejen učinek, ki bi prizadel predvsem ozek krog zavarovancev z najvišjimi dohodki.

Kaj pomeni razvojna kapica?

Razvojna kapica pomeni, da se prispevki za socialno varnost – predvsem za pokojninsko zavarovanje – ne bi več obračunavali nad določeno višino bruto plače. Predlog trenutno določa mejo pri 7.500 evrih bruto mesečno.

To v praksi pomeni, da bi posameznik z višjo plačo od tega zneska prispevke še vedno plačeval, vendar samo do postavljene meje. Del plače nad kapico bi bil tako manj obremenjen.

Po ocenah bi takšna sprememba zmanjšala prilive v javne blagajne za približno 55,7 milijona evrov letno. Ta številka vključuje vse socialne blagajne, ne zgolj pokojninske. Če primerjamo z obsegom izplačanih pokojnin, gre za relativno omejen delež – približno 0,7 odstotka letnih izplačil.

Marca letos je bilo namreč za pokojnine izplačanih okoli 632 milijonov evrov.

Kolikšen bi bil dejanski izpad?

Nekateri opozarjajo, da bi kapica dolgoročno ogrozila stabilnost pokojninske blagajne. A izračuni kažejo, da bi bil vpliv precej manjši, kot se pogosto predstavlja.

Tudi če bi bila razvojna kapica postavljena bistveno nižje – na primer pri dvakratniku ali 2,5-kratniku povprečne plače – bi se izpad prispevkov gibal med enim in tremi odstotki vseh prispevkov. V absolutnem znesku bi to pomenilo med 120 in 350 milijoni evrov letno, odvisno od končne ureditve in tega, katere prispevke bi omejili.

Ali bi zaradi tega res padle pokojnine?

Kdo bi imel nižjo pokojnino?

Razvojna kapica pri 7.500 evrih bruto plače bi vplivala predvsem na tiste, ki danes prejemajo ali bi lahko prejemali najvišje pokojnine.

Današnji sistem namreč deluje nekoliko nenavadno. Če nekdo plačuje prispevke od zelo visoke plače, nad približno 8.200 evrov bruto, mu to ne prinese višje pokojnine od najvišje dovoljene pokojninske osnove. Prispevki se torej še naprej plačujejo, pokojnina pa zaradi tega ne raste več.

Najvišja pokojninska osnova trenutno znaša 5.159,12 evra. Ob odmernem odstotku 63,5 odstotka to pomeni najvišjo starostno pokojnino v višini 3.276 evrov bruto oziroma približno 2.989 evrov neto za posameznika s 40 leti pokojninske dobe.

Da nekdo doseže takšno pokojnino, mora približno 24 zaporednih let prejemati zelo visoko plačo – po ocenah ZPIZ okoli 8.200 evrov bruto mesečno, preračunano na današnje vrednosti.

Tukaj nastopi razvojna kapica

Če bi bila meja za prispevke določena pri 7.500 evrih bruto in bi se hkrati nova pokojninska osnova navezovala na to mejo, bi se znižala tudi najvišja možna pokojnina.

Kolikšna bi bila razlika?

Ob bruto plači 7.500 evrov bi pokojninska osnova znašala približno 4.373 evrov. Po sedanjem odmernem odstotku bi to pomenilo bruto pokojnino v višini okoli 3.009 evrov.

To je približno 270 evrov manj od današnje najvišje klasične starostne pokojnine.

Pomembno pa je poudariti, da bi ta sprememba vplivala le na zelo majhen delež prebivalstva. Plačo nad 7.500 evrov bruto v Sloveniji prejema približno odstotek zaposlenih.

Za vse ostale bi ostal sistem praktično nespremenjen.

Kako se izračuna pokojnina?

Izračun temelji na dveh glavnih korakih:

• od bruto plače se odštejejo davki in prispevki, pri čemer ZPIZ uporablja povprečno stopnjo 36,83 odstotka;
• dobljena pokojninska osnova se nato pomnoži z odmernim odstotkom, ki trenutno znaša 63,5 odstotka.

Tako nastane bruto pokojnina.

V posameznih primerih so lahko izplačila še višja od uradno določene najvišje pokojnine. To se zgodi predvsem zaradi bonusov za kasnejšo upokojitev.

Decembra 2025 je bila tako najvišja izplačana neto starostna pokojnina kar 4.354 evrov.

Pokojninska reforma prinaša dodatne spremembe

V prihodnjih letih se bo postopoma spreminjal tudi način izračuna pokojninske osnove. Danes se za izračun upoštevajo najboljša leta zavarovanja, v prihodnje pa se bo osnova računala iz 40 let pokojninske dobe, pri čemer bo mogoče izločiti pet najslabših let.

Prehod na novi sistem bo postopen in bo trajal približno desetletje.

To pomeni, da bo povezava med višino vplačanih prispevkov in končno pokojnino še pomembnejša kot danes.

Kakšne pokojnine prejemajo Slovenci?

Povprečna starostna pokojnina je marca znašala 998 evrov bruto oziroma 953 evrov neto.

Ženske so v povprečju prejele nekoliko višje pokojnine kot moški:

• ženske: 1.022 evrov bruto,
• moški: 976 evrov bruto.

Tisti s polno delovno dobo 40 let prejemajo nekoliko višje zneske:

• povprečna bruto pokojnina: 1.227 evrov,
• povprečna neto pokojnina: 1.173 evrov.

Največ upokojencev prejema med 500 in 1.000 evri pokojnine. Takšnih je skoraj 210 tisoč.

Med 1.000 in 1.500 evri pokojnine prejema okoli 131 tisoč ljudi.

Na drugi strani je prejemnikov zelo visokih pokojnin zelo malo:

• več kot 3.500 evrov bruto pokojnine prejema okoli 1.027 upokojencev;
• med 3.000 in 3.500 evri pa približno 3.700 ljudi.

Skupno je bilo marca izplačanih več kot 656 tisoč pokojnin, od tega več kot pol milijona starostnih.

Kaj lahko sledi?

Predlog razvojne kapice bo državni zbor obravnaval v prihodnjih dneh, po neuradnih informacijah pa je mogoče pričakovati več dopolnil.

Ena od možnosti je dvig meje s 7.500 na približno 8.200 evrov bruto, kar bi pomenilo manjši vpliv na najvišje pokojnine.

Ni izključeno niti, da bo vprašanje razvojne kapice povezano s širšo davčno reformo oziroma prihodnjimi zakonodajnimi spremembami, ki jih pripravlja nastajajoča desnosredinska koalicija.

Ker morajo spremembe pri obdavčitvi dela praviloma začeti veljati z začetkom koledarskega leta, bo morala biti zakonodaja sprejeta še pred koncem letošnjega leta, če želi politika ukrep uveljaviti že prihodnje leto.