Nov stanovanjski zakon. Nov poseg v svobodo trga?

Ministrstvo za okolje je včeraj v javno obravnavo poslalo predlog novega stanovanjskega zakona. Ta korak je bil nujno potreben, stari zakon že dolgo ne ustreza več dogajanju na stanovanjskem trgu in je postal cokla njegovega razvoja. Priprava takšnega zakona nikakor ni bila enostavno delo. Zakon je obsežen in prinaša precej nepoznanih novosti. Interesov pri tem je veliko, zato se v naslednjih tednih obeta zanimiva javna razprava.

V komentarju pa o tem, da bi vlada rada po dolgem času znova odločno posegla v stanovanjski trg. Za to je pripravljena zagotoviti tudi nova finančna sredstva. A vprašanje je, če ti posegi ne boo prinesli zgolj minornih finančnih koristi za uporabnike, stali pa bodo ogromno. Obenem velja strah, da bo zakon še povečal sedanje migracije v mestna središča.

Novi stanovanjski zakon velja vsekakor pozdraviti, saj je stari že močno zastarel in dejansko onemogoča reševanje nekaterih težav. Stanovalci se tako le s težavo lahko rešijo slabega upravnika stavbe, izredno težavno pa je tudi zbiranje soglasij za nekatere investicije v stanovanjsko zgradbo. Tako se je v praksi zelo težko zbralo tričetrtinsko soglasje lastnikov za vgradnjo dvigala. Po starih pravilih je bilo zelo težavno tudi določanje oderuških najemnin.

Namesto neprofitnih stroškovna najemnina

Ena največjih sprememb novega stanovanjskega zakona je zamenjava neprofitne najemnine s stroškovno. Slednja se bo računala na podlagi amortizacijske vrednosti stanovanja v dobi šestdeset let ter stroškov vzdrževanja stanovanja. Posledično bodo cene najemnin neprofitnih stanovanj narasle. Vendar pa se za nekatere uporabnike ne bo spremenilo nič, saj bodo razliko subvencionirale občine in država.

Upravičenost do stroškovne najemnine se bo po novem preverjala vsako leto. Upravičenec, ki bo mejo dohodka presegel, bo v stanovanju sicer lahko ostal še naprej, a bo moral za to plačevati 1,5-kratnik stroškovne najemnine.

S temi ukrepi bodo republiški in občinski stanovanjski skladi po mnenju ministrstva dobili bistveno več denarja, ki ga bodo lahko namenili za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj.

Posojila za mlade družine

Omembo si zasluži tudi predlog, po katerem bi jamstvo za posojila mladim in mladim družinam prevzel republiški stanovanjski sklad. V primeru nezmožnosti odplačevanja posojil nepremičnino prevzel Javni stanovanjski sklad, upravičenec pa bi v stanovanju lahko ostal in zanj plačeval stroškovno najemnino.

Zakon se posveča tudi pogojem, potrebnim za ustanovitev stanovanjskih zadrug.

Upravniki odslej s petletnim mandatom

Kot velik problem sedanjega stanovanjskega zakona se je izkazalo, da je bil mandat upravnikom stavb neomejen. Zaradi tega so se stanovalci precej težko rešili slabih upravnikov. Novi zakon te pogodbe spreminja v petletne. Po njihovem izteku jih bo s polovičnim soglasjem mogoče podaljšati ali skleniti pogodbo z novim upravnikom.

Vgradnja dvigala potrebuje pedtesetodstotno soglasje, AirBnb stoodstotnega

Stanovalci bodo za v gradnjo dvigala v stanovanjsko stavbo po novem potrebovali le še 50 % soglasje, saj se bo to po novem štelo kot redno upravljanje, vendar pa le v primeru, če ta ne posega v konstrukcijo stavbe.

Kot kaže predlog zakona, je ministrstvo sklenilo drastično zmanjšati obseg kratkotrajnega oddajanja stanovanj prek spletnih platform, kot je AirBnb. Ta dejavnost se po novem ne bo več uvrščala v stanovanjski zakon, temveč bo to postala gospodarska dejavnost, za katero je treba zbrati 100-% soglasje etažnih lastnikov. Oddajanje stanovanj na zakonit način bo tako postalo izredno težavno, če ne nemogoče.

Drastično povišanje izdatkov za stanovanjsko problematiko

Z nekaterimi od naštetih ukrepov si želi vlada torej bistveno bolj odločno poseči v stanovanjski trg. Cilj koalicije je, da bi do konca mandata na letni ravni za to namenili približno 0,4 odstotka BDP oziroma 200 milijonov evrov, kar v praksi pomeni pet do desetkratni dvig sredstev.

Koalicija za to sicer ne predvideva sistemskega vira denarja, temveč bodo sredstva določena v vsakoletnem proračunu.