Nova Narodna in univerzitetna knjižnica: še en projekt odmaknjen po Golobovi časovnici financiranja

Na ministrstvu so nedavno napovedali, da se bo gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK 2) začela predvidoma jeseni 2024. Napoved so podkrepili z informacijo, da bodo gradnjo, ki bo brez opreme knjižnice stala okoli 100 milijonov evrov, financirali v celoti s proračunskimi sredstvi. 

Financirali naj bi izgradnjo v letih od 2024 do 2027, vendar za to še ni podlage v proračunskih dokumentih. Tak odmik pa tudi nakazuje, da je celoten projekt ponovno v zraku kot že preteklih trideset let.

Prva verzija načrta še iz leta 1989

Od prvih priprav na začetek projekta NUK 2 so minila že skoraj štiri desetletja, a na tamkajšnjem zemljišču je še zmeraj zgolj začasno makadamsko parkirišče. Septembra 1989 se je zaključil prvi arhitekturni natečaj za novo knjižnico, na katerem je zmagala rešitev arhitekturnega biroja Marka Mušiča. Za naslednji dve desetletji pa je projekt ob pomanjkanju financ praktično zastal.

Leta 2008 so se na ljubljanski fakulteti za arhitekturo začeli pojavljati pomisleki, da je Mušičev načrt po tolikšnem času že zastarel in bi bilo treba za NUK 2 poiskati sodobno arhitekturno rešitev. Ministrstvo za visoko šolstvo je v času mandata Gregorja Golobiča tem pomislekom prisluhnilo in tako je država objavila nov natečaj, na katerem je leta 2012 zmagala ideja biroja Bevk-Perović arhitekti.

Načrti ponovno zastareli?

Zmagovalna ideja je sedaj stara že dobrih 11 let in pomislekov je bilo v preteklosti veliko. Eden izmed zadnjih in najbolj usodnih za časovnico projekta pa je povezan z možnostjo financiranja s strani evropskih sredstev za okrevanje in odpornost.

Novembra lani sta namreč premier Robert Golob in takrat še minister za izobraževanje Igor Papič napovedala, da bodo gradnjo nove univerzitetne knjižnice financirali s povratnimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. A so pozneje ugotovili, da to ne bo mogoče, saj načrtovana stavba knjižnice – čeprav bo energetsko varčna in bo omogočala rabo energije iz obnovljivih virov – ne bo izpolnjevala vseh kriterijev za gradnjo energetsko učinkovitih stavb, ki jih določa načrt.

Financiranje ostaja v zraku

Po izčrpani možnosti glede financiranja z evropskimi sredstvi je ministrstvo napovedalo, da bo gradnjo financiralo s kreditom. Na ministrstvu so se lotili preverjanja možnost neposrednih posojil evropskih razvojnih bank, a kot kaže, se tudi ti načrti niso izšli. Z ministrstva so nazadnje sporočili, da gradnje ne bodo financirali s kreditom, temveč torej s sredstvi iz proračuna.

Minister je ob robu novinarske konference, na kateri je predstavljal projekt izgradnje novih prostorov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, spregovoril tudi o načrtih za Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK II) kot v odgovor na poziv članov Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki so v začetku minulega tedna pozvali, da se sredstva, ki so potrebna za realizacijo NUK II, umestijo v državni proračun. Kot je poudaril, je NUK II potrjena investicija, sredstva načrtujejo znotraj proračuna.

Na ministrstvu so ob napovedi začetka gradnje zagotovili, da bodo v letu 2025, to je v prvem polnem letu gradnje, za NUK 2 namenili 11 milijonov evrov, v letu 2026 za projekt obljubljajo 37 milijonov in v letu 2027 46 milijonov evrov. A proračuni za leta 2025, 2026 in 2027, ko naj bi država za gradnjo NUK-a 2 zagotovila okoli 94 milijonov evrov, za zdaj še niso pripravljeni. Navedeni zneski torej nimajo trdne podlage v veljavnih proračunskih dokumentih, je poročal Dnevnik.

Trenutno je projekt v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo. Kot so zapisali, pričakujejo, da se bodo arheološka izkopavanja, priprava vrtin za toplotne črpalke in podobna pripravljalna dela končala v prvi polovici leta 2024, nakar bo sledil javni razpis za izbiro izvajalca. Jeseni pričakujejo, da se bo začela ureditev gradbene jame.

Seveda se ob vseh teh zamikih postavlja logično vprašanje smiselnosti gradnje po več kot 10 let stari zasnovi ter na lokaciji, ki je že leta premajhna za vse, kar potrebuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poleg tega pa je seveda večno vprašanje, ali je zasnova še aktualna glede na urbanistične cilje ohranjanja historičnega mestnega jedra.